![\"V\u010dasih](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2814247.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nPred nami je velika no\u010d, najve\u010dji kr\u0161\u010danski praznik. To bo \u0161esti\u010d, da bo priljubljeni slovenski duhovnik Martin Golob na ta praznik ma\u0161e daroval v Grosupljem, kjer \u017eivi in dela od avgusta 2020. Leta te\u010dejo, ljudje zorimo. Tudi Martin Golob, ki to prizna v tem velikono\u010dnem intervjuju in se kot gre\u0161nik z velikim upanjem ozira proti kri\u017eanemu Jezusu Kristusu, ki se mu nih\u010de ni opravi\u010dil za kri\u017eanje, a je svojim krvnikom dejanje odpustil. Prav v Kristusovi dr\u017ei in odpu\u0161\u010danju vidi Martin Golob prilo\u017enost za slovenski narod.<\/p>\n
Na vratih \u017eupni\u0161\u010da, ko vas obi\u0161\u010demo v Grosupljem, nas pozdravi trpe\u010di Kristus.<\/p>\n
To je mojstrovina, iz lesa izdelana. Ko sem pri\u0161el v faro, je bila \u017ee tu.<\/p>\n
Kaj po navadi storite, ko se vra\u010date domov?<\/p>\n
Ko pridem takole zve\u010der, zelo rad pogledam proti cerkvi pa pokleknem. Ker vem, da v cerkvi \u017eivi Bog. Rad pogledam tudi proti kri\u017eanemu Kristusu, ki ga imam v svoji pisarni. Zjutraj pa pred tabernakljem re\u010dem, tukaj si ti Gospod.<\/p>\n
\u010cutite, da je tako Bog z vami, kot je bil?<\/p>\n
Da, ampak se v\u010dasih malce poigrava z mano. Tudi tako, da ima tihe dneve z mano. Tudi tu razumem mo\u017ee, ko imajo z \u017eeno tihe dneve (smeh). Ni nujno, da Boga tako mo\u010dno \u010dutim. V\u010dasih ga bolj do\u017eivljam, v\u010dasih manj. To je tudi duhovna rast v veri. Ni, da bi bil ves \u010das v evforiji okoli Boga. Razli\u010dno je: v\u010dasih je zelo mo\u010dno prisoten, v\u010dasih pa, kot da ga ni. A vedno vem, da je! To je druga\u010de veliko od mene odvisno. V\u010dasih sem raztresen, v\u010dasih sem zmeden, imam glavo vsepovsod, v\u010dasih na hitro molim. To ni zdaj, da bi bil Bog tak\u0161en do mene, ampak je pa res, da to dopu\u0161\u010da.<\/p>\n
Kako se s tem soo\u010dati?<\/p>\n
Zelo dobro je, da ima \u010dlovek duhovni red. Sploh za tiste trenutke, ko ne \u010duti\u0161 ali pa Boga ne do\u017eivlja\u0161 toliko. A \u010de ima\u0161 duhovni red, ima\u0161 jasno dolo\u010den \u010das za molitev, potem gre\u0161 molit, tudi \u010de Boga ne \u010duti\u0161. Vera ne izhaja samo iz do\u017eivljanja. Ampak iz prepri\u010danja, ohranjanja reda in odnosa. Da to \u017eivi\u0161. Potem te Bog nagradi. Vedno te tudi nagradi. Potem pride nasproti tebe, ko te zna potola\u017eiti in spodbuditi. Pokazati, da si na pravi poti.<\/p>\n
Torej vera ni nekaj samoumevnega?<\/p>\n
Ne, ne. Dva tipa verujo\u010dih ljudi imamo. So ljudje, ki re\u010dejo, da verjamejo v Boga in so s tem zadovoljni. Taki verujo\u010di se ne spra\u0161ujejo dalje ali poglabljajo v Boga ali vero. To je tako, kot bi imel jaz knjigo na polici: vem, da je tam, jo imam, a je ne berem. Je pa fajn, da je tam. So pa drugi tipi verujo\u010dih: to so ljudje, ki \u017eelijo vero \u017eiveti, jo poglabljati, se za vero borijo, jo ohranjajo, v veri rastejo, v veri padajo. Prisotna je dinamika, in ta vera se mi zdi pa tako zelo \u017eivahna in v tej veri je pravzaprav vedno adrenalina polno \u017eivljenje.<\/p>\n
<\/p>\n
V\u010dasih je tako te\u017eko najti upanje. Zato je prav, da si med sabo pomagamo, pravi priljubljeni duhovnik. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik\u00a0<\/p>\n
Vi verjetno \u010dutite kar dosti tega adrenalina?<\/p>\n
Da, vedno. Malce se tudi spra\u0161ujem, ali je to prav ali ne. Ko sem za\u010del postajati aktiven na dru\u017ebenih omre\u017ejih, sem se spra\u0161eval, ali je to prav, ali delamo prav. Ne nazadnje, ali se to sploh spodobi. Zdaj je tega spra\u0161evanja manj, tudi sam sem postal bolj zrel. Sku\u0161am pa svoje \u017eivljenje odlo\u010dati v povezavi z vero. Vera kroji tudi moje \u017eivljenjske korake.<\/p>\n
V mojo cerkev hodijo razli\u010dni volivci, imam prijatelje, ki so razli\u010dni po svetovnem nazoru oz. prepri\u010danju. Je pa tema sprave zelo aktualna in smo vsi poklicani k temu.<\/p>\n
Ste pri Bogu iskali potrditev, signal, namig, da vam potrdi, pove, ali je prav, kar po\u010dnete? Morda kar konkretno glede va\u0161e velike aktivnosti na dru\u017ebenih omre\u017ejih?<\/p>\n
Tudi ja. Sploh na za\u010detku.<\/p>\n
Postni \u010das gre po\u010dasi, a zanesljivo h koncu. Vsak od nas je sklenil, da bo v tem \u010dasu naredil nekaj na sebi. Govorila sva o dru\u017ebenih omre\u017ejih. Ste bili v minulih tednih kako minuto manj aktivni s telefonom v roki?<\/p>\n
Ni enostavno, a mi je uspelo. So pa ti algoritmi narejeni tako, da te potegnejo notri. Zato je to izziv kar za vsakega od nas. Ampak ja, uspelo mi je, ker sem v tem postnem \u010dasu ve\u010d bral in tudi pisal sem ve\u010d. Imel sem tudi veliko dejavnosti, ko telefona ne uporabljam: na motorju, kolesu. Letos imam s kolesom prevo\u017eenih \u017ee 800 kilometrov. Tudi zve\u010der posku\u0161am \u010dim prej v posteljo.<\/p>\n
Narava va\u0161ega poslanstva je taka, da vas lahko vsak hip pokli\u010dejo zaradi zadnje ure katerega od va\u0161ih vernikov.<\/p>\n
Bilo bi najbolj\u0161e, da bi pustil telefon v dnevni sobi. A ga imam ob postelji, vedno. \u010clovek nikoli ne ve. Tudi ob petih zjutraj so me klicali, ker je ata umrl\u00a0…<\/p>\n
Postni \u010das je bil aktiven tudi v va\u0161i \u017eupniji. Kako diha \u017eupnija?<\/p>\n
Dobro. Molim vsaki\u010d znova, da bi bilo tako \u0161e naprej, da ne bi kak hudi\u010d vmes pri\u0161el. Na\u0161a \u017eupnija je en velik blagoslov, prijetno je tu \u017eiveti in delovati. Vesel sem, ko vidim, kako se generacije faranov in farank med sabo prepletajo. Vesel sem, ker dobra dinamika vlada tudi v \u017eupnijah Polica in Lipoglav, ki ju soupravljam.<\/p>\n
Postni \u010das se izteka, velika no\u010d je pred vrati.<\/p>\n
Od pepelni\u010dne srede se pripravljamo na veliko no\u010d. Tudi s pobo\u017enostmi, kot je kri\u017eev pot. Kar nekaj duhovnih delavnic smo imeli. V zadnjem tednu smo uredili in o\u010distili okolico, imeli smo ministrantske in pevske vaje. Sam vadim petje, pripravljam pridige. Veliko je bilo spovedovanja, kar je bistvena priprava na veliko no\u010d.<\/p>\n
Zakaj je spoved tako pomemben zakrament?<\/p>\n
Ker se pri spovedi sre\u010dam z usmiljenim o\u010detom. Brez spovedi danes jaz ne bi bil tukaj. Pa ne zato, ker ne bi znal biti duhovnik, ampak dejansko, ker gre\u0161im. Vsak izmed nas gre\u0161i. Grehi so razli\u010dni. In ko gre\u0161im, s svojim grehom odrivam Boga. Na tem grehu sem podoben tistemu Adamu, ki se je skrival, ker je izbral temo. Ker se je bal sre\u010dati se z Bogom. Take situacije ohladijo vero. Greh je kot kuhana \u017eaba. Nekaj \u010dasa je v vodi prijetno, potem pa te ubije v tisti vreli vodi. Greh te otopi, te naredi mnogo manj ob\u010dutljivega. Ko gre\u0161i\u0161, ponavlja\u0161 slabo stvar. To je tako kot pri cigaretah: po prvem ti je slabo, deseti ti \u017ee pa\u0161e. Potem pa ne more\u0161 nehati in te zasvoji. Tudi alkohol deluje zelo podobno. \u010ce pa redno hodi\u0161 v spovedi, se tega o\u010di\u0161\u010duje\u0161 in ne dovoli\u0161, da se ti opisano vraste v srce, in se tudi tako nenehno vra\u010da\u0161 k Bogu. Spoved ti da tudi mo\u010d, da bi se bolj odlo\u010dno boril z grehom.<\/p>\n
Spovednica je edini prostor na svetu, kjer \u0161imfa\u0161 samega sebe.<\/p>\n
Tudi vam pomaga spoved?<\/p>\n
Zagotovo. \u010cisto druga\u010de stopim pred ljudi, ko pridem od svete spovedi. To je res velik zakrament. Kjer se spoved dogaja, tam je vera \u017eiva. Ne gleda na to, da ljudje pravijo, da nimajo kaj povedati, pa vse sorte sli\u0161im, ampak spovednica je ta prostor, edini prostor na svetu, kjer \u0161imfa\u0161 samega sebe. Sveta spoved je eno zelo lepo ogledalo samemu sebi in tudi pravzaprav prilo\u017enost. Saj re\u010dejo, da se lahko sam spovem v gozdu. Ampak jaz pravim, da to ne gre. Spoved je precej ve\u010d. Ko pove\u0161 svoje grehe Bogu, si povsem druga\u010de sli\u0161an. Zakrament svete spovedi je \u010dudovit. Druge religije ga pogre\u0161ajo. Ker \u010dlovek pride v situacijo v \u017eivljenju, ko mora\u0161 spregovoriti. Spoved ni psihoterapija, ampak je prostor, kjer pove\u0161 svoje grehe, in \u010de ima\u0161 mo\u017enost, potem tudi sli\u0161i\u0161: odpu\u0161\u010deni so ti tvoji grehi. Sam zelo rad spovedujem, pa tudi redno hodim k spovedi.<\/p>\n
Ljudje na vas pogosto gledajo kot na nekega superjunaka, \u010deprav vsaki\u010d znova poveste, da ste iz krvi in mesa, da hodite k spovedi in gre\u0161ite. Vam je zato la\u017eje?<\/p>\n
Da. S tem se ne obremenjujem. Vem, da imam mo\u010dno sidri\u0161\u010de, to so moje \u017eupnije. Mi je pa v\u0161e\u010d, da me ljudje vidijo kot povsem normalnega \u010dloveka. Nisem superjunak, nisem super heroj. Ali pa da bi bil kaj posebnega kot duhovnik. Mnogo duhovnikov je bolj\u0161ih, kot sem jaz. Tudi bolj izobra\u017eeni in bolj poduhovljeni so \u0161tevilni. Meni je Bog dal talente, ki mi jih je dal. Z njimi \u017eelim trgovati in prina\u0161ati ljudem. Za vse to sem zelo hvale\u017een. Pa hvale\u017een sem, ker mi ljudje tako zaupajo. Ravno dan pred tem intervjujem sem bil v Sv. Ani v Slovenskih goricah, lepo sre\u010danje sem imel, hvale\u017een in vesel sem, ker so si ljudje vzeli \u010das ter pri\u0161li na dogodek.<\/p>\n
Pred \u010dasom vas je v podkastu gostil nekdanji predsednik dr\u017eave Borut Pahor, zdaj ste bili gost v podkastu pri predsednici dr\u017eave dr. Nata\u0161i Pirc Musar.<\/p>\n
\u010ce povem po doma\u010de, na\u0161a predsednica je faca. Spoznala sva se na sre\u010danju kmetov na Ponikvi. Na\u0161a predsednica je dama, a hkrati tako preprosta. Na Ponikvi je bila na mizi doma\u010da potica, razveselila se je je. Ni\u010d kaj fina ni bila, tako po doma\u010de. Kot ena mama. Sva se takoj ujela, sre\u010dala sva se tudi na Ljubljanskem gradu, zdaj pa me je povabila v svoj podkast. Vabila sem bil vesel, zelo sem bil po\u010da\u0161\u010den in sem se z veseljem odzval. Moram re\u010di, da se sedaj, ko je ona v predsedni\u0161ki pala\u010di, \u010duti nekaj ve\u010d topline. Prej je bil glavni Borut Pahor: bilo je bolj po mo\u0161ko in druga\u010de. Zdaj se pa vidi, tudi pri zavesah, da ima glavno besedo \u017eenska. \u017dena iz hi\u0161e naredi dom. Da se razumemo: tudi gospod Pahor je imel vse urejeno, kot se \u0161ika. Ampak \u017eenska toplina nekaj naredi.<\/p>\n
Bog se v\u010dasih malce poigrava z mano. Tudi tako, da ima tihe dneve z mano.<\/p>\n
Sta s predsednico dr\u017eave rekla kak\u0161no na temo sprave v slovenskem narodu? Vemo, da sta o tej spravi govorila v va\u0161em podkastu z Alojzom Kov\u0161co, nekdanjim predsednikom Dr\u017eavnega sveta Republike Slovenije.<\/p>\n
Nisva. Sva pa govorila o spo\u0161tljivem odnosu in mo\u010di besede.<\/p>\n
Kako do\u017eivljate to razdvojenost slovenskega naroda?<\/p>\n
\u010ce ne gleda\u0161 novic in ne spremlja\u0161 medijev, nima\u0161 ob\u010dutka, da ta razdvojenost obstaja. V bistvu se ta razdvojenost poka\u017ee samo na televiziji in internetu. To je moja izku\u0161nja. Na terenu, med ljudmi, z ljudmi, na cesti tega ne opazim. Noben levi\u010dar me \u0161e ni opljuval na cesti, tudi jaz nisem nikogar, ki je z druge strani. Mislim, da je to bolj medijska zgodba. V mojo cerkev hodijo razli\u010dni volivci, imam prijatelje, ki so razli\u010dni po svetovnem nazoru oz. prepri\u010danju. Je pa tema sprave zelo aktualna in smo vsi poklicani k temu.<\/p>\n
Zakaj?<\/p>\n
Mislim, da je dol\u017enost na\u0161ih kristjanov, da smo prvi poklicani k odpu\u0161\u010danju. Odpu\u0161\u010dati in pozabljati, ker je to delal tudi Jezus. Zdaj ga vidimo na kri\u017eu, kjer je dejal: \u00bbO\u010de, odpusti jim, saj se ne vedo, kaj delajo.\u00ab Jezusu nih\u010de ni rekel oprosti. A je takoj odpustil. Zato smo mi kristjani zelo poklicani \u2013 ne glede na vse, ne glede na to, kak\u0161na je klima, ne glede na to, kaj smo do\u017eiveli ali sli\u0161imo \u2013 k temu, da odpu\u0161\u010damo. Lep dokaz je Peter Hribar, ne\u010dak Rada in Ksenije Hribar, ki je javno odpustil vsem krvnikom, ki so njegovi dru\u017eini naredili toliko hudega. 6. januarja 1944 so Rada in Ksenijo mu\u010dili in ubili v gozdu nad Ma\u010dami, blizu gradu Strmol. A je Peter Hribar zmogel odpustiti izvr\u0161iteljem tega okrutnega dejanja. Mislim, da je odpu\u0161\u010danje tista prava dr\u017ea. Ne more\u0161 kar zahtevati, da bo nekdo rekel oprosti. Vsak ima svoje rane. S te na\u0161e strani, ker smo kristjani, bi mogo\u010de \u017eelel, da bi mi naredili kak\u0161en korak. Se strinjam: ni vedno vse fer, tako je to v \u017eivljenju. Ni fer niti to, da smo Jezusa kri\u017eali. Ni fer, da jaz gre\u0161im in omade\u017eujem Cerkev s svojimi grehi. A sem le \u010dlovek, kot je \u010dlovek, nepopoln, tudi moj bli\u017enji. Eni reve\u017ei smo.<\/p>\n
![\"V\u0161e\u010d](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2814248.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
V\u0161e\u010d mi je, da me ljudje vidijo kot povsem normalnega \u010dloveka. Nisem superjunak, nisem super heroj, nam je povedal. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik\u00a0<\/p>\n
Omenili ste duhovni red, ki se \u010desto sre\u010duje z improvizacijo, ki jo tudi obo\u017eujete.<\/p>\n
Duhovni red mi nudi osnovno okostje. Zelo rad kmalu vstanem, zelo rad okoli 22. ure zaklju\u010dim dan. \u010ce bi vlekel pozno v no\u010d, si uni\u010dim naslednji dan. Vmes pa se zgodi marsikaj. Okoli 12. ure imam kosilo, prej in potem sledijo \u0161tevilne obveznosti, ki so zabetonirane. Tudi kak pogreb pride vmes. Se pa najdejo trenutki, ko si urnik malce prilagodim, takrat rad sko\u010dim na kolo.<\/p>\n
Zdrav duh v zdravem telesu. \u010ce sta du\u0161a in telo v formi, vam je tudi za praznike la\u017eje, mar ne?<\/p>\n
Iz leta v leto sem manj utrujen, vedno bolj se jih veselim in vedno bolj jih do\u017eivljam. To bo \u017ee moja \u0161esta velika no\u010d v Grosupljem, navadil sem se na ljudi in okolje. Vem, kaj nas \u010daka za praznike. Ker je tako, tudi osebno bolj intenzivno do\u017eivljam veliko no\u010d.<\/p>\n
Zakaj je to upanje, ki nam ga prina\u0161a velika no\u010d, tako pomembno?<\/p>\n
Upanje je zelo pomembno, ker vidim, kaj lahko naredi la\u017eno upanje, kako lahko la\u017eno upanje zdrobi zaupanje. Tako da v mo\u010di upanja \u010dlovek lahko veliko naredi. Kjer in ko ni upanja, tam je zelo te\u017eko naprej. V\u010dasih je tako te\u017eko najti upanje. Zato je prav, da si med sabo pomagamo. Za slovenski narod je upanje vsaki\u010d znova, ko se otrok rodi. Vsak sveti krst je dokaz, da Bog ni izgubil pogleda nad nami. To je velika re\u010d. \u010clovek brez upanja ne pre\u017eivi. V\u010dasih res deluje, ko malo \u010dlovek opazuje okrog sebe, kot da nam ni ve\u010d pomo\u010di. Ampak ni res.<\/p>\n
Kako pa bi za konec tega intervjuja vo\u0161\u010dili na\u0161im bralkam in bralcem?<\/p>\n
Velika no\u010d je praznik, ko Jezus premaga smrt. Grob postane prostor upanja, ni\u010d ve\u010d prostor smrti. Vstopimo v \u010das, ko se s smrtjo ne kon\u010da, ampak se prestopi v ve\u010dno \u017eivljenje, in to je nekaj \u010dudovitega. Za veliko no\u010d nas preplavi ganjenost in spoznanje, kako mo\u010dno smo ljubljeni od Boga. In Bog je to dejansko pokazal na kri\u017eu. Lahko zvenijo visokolete\u010de besede, ampak \u010disto konkretno to res pomeni, da zaradi velike no\u010di lahko vedno znova dajem upanje tam, kjer drugi berejo \u017eivljenjepis, na pogrebu torej. Sam pa kot \u017eupnik v tej situaciji dodam \u0161e to upanje, da se bomo sre\u010dali. Saj na\u0161 rajni \u017eivi v ve\u010dnosti in bomo pri\u0161li za njim.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pred nami je velika no\u010d, najve\u010dji kr\u0161\u010danski praznik. To bo \u0161esti\u010d, da bo priljubljeni slovenski duhovnik Martin Golob…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":48615,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[595,14359,59,61,62,37,58,60,38,5505,11529],"class_list":["post-48614","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-intervju","tag-martin-golob","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-velika-noc","tag-vera"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116351710318674294","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48614","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=48614"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48614\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/48615"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=48614"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=48614"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=48614"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}