{"id":48885,"date":"2026-04-05T17:16:09","date_gmt":"2026-04-05T17:16:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/48885\/"},"modified":"2026-04-05T17:16:09","modified_gmt":"2026-04-05T17:16:09","slug":"velika-kriza-kmalu-bi-prislo-do-nove-vojne","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/48885\/","title":{"rendered":"Velika kriza: kmalu bi pri\u0161lo do nove vojne"},"content":{"rendered":"

Ob koncu druge svetovne vojne so se zgodila prva resna trenja med zavezniki v protihitlerjevski koaliciji. V Sloveniji je najbolj znana tr\u017ea\u0161ka kriza maja 1945, kjer sta si v mestu, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji, stali nasproti Titova partizanska in britanska vojska, malo manj znane pa so krize v Stuttgartu, dolini Aoste in Siriji. V vseh treh primerih je \u0161lo za merjenje mo\u010di med francosko vojsko pod vodstvom generala Charlesa de Gaulla ter Ameri\u010dani in\/ali Britanci. \u010ce je Titu oziroma komunisti\u010dni Jugoslaviji uspelo na koncu dobiti Istro in velik del Primorske, pa je bil francoski ozemeljski izkupi\u010dek na koncu precej skromnej\u0161i: dobili so le dve odro\u010dni alpski dolini, ki sta bili prej del Italije.<\/p>\n

Francoski general Charles de Gaulle je ob koncu druge svetovne vojne \u017eelel potisniti francosko-italijansko mejo \u010dim bolj proti vzhodu, zlasti je \u017eelel dolino Aoste, kjer \u017eivi\u00a0francosko govore\u010do prebivalstvo. Proti francoski zasedbi pa so bili odlo\u010dno Ameri\u010dani in Britanci.<\/p>\n

Ameri\u0161ke gro\u017enje Franciji: de Gaulle popusti<\/p>\n

Ameri\u0161ki predsednik Harry Truman je junija 1945 Franciji celo zagrozil s prenehanjem dobav oro\u017eja in druge opreme (ohranili naj bi le oskrbo s hrano). Francozi so se morali na koncu umakniti iz doline Aoste in drugega obmejnega italijanskega ozemlja (zahodni Piemont in zahodna Ligurija).<\/p>\n

S pari\u0161kim mirovnim sporazumom leta 1947 je Francozom uspelo le malenkostno spremeniti mejo v svojo korist: dobili so dve odro\u010dni alpski dolini \u2013 Tende in La Brigue \u2013 z nekaj tiso\u010d prebivalci. Dolina Aoste je ostala na italijanski strani.<\/p>\n

Titove ozemeljske pridobitve<\/p>\n

Uspe\u0161nej\u0161a\u00a0je bila Titova Jugoslavija. Ni sicer dobila Gorice ali Trsta (teh dveh mest Britanci niso \u017eeleli obljubiti niti Kraljevini Jugoslaviji leta 1940 in 1941, ko so snubili Beograd, da bi vstopil v vojno proti Nem\u010diji in Italiji na strani Velike Britanije), a je dobila (s pari\u0161kim mirovnim sporazumom\u00a0leta 1947 in londonskim sporazumom leta 1954) precej ve\u010dji del nekdaj italijanskega dr\u017eavnega ozemlja kot Francija.<\/p>\n

\"Ameri\u0161ki<\/p>\n

Ameri\u0161ki predsednik Harry Truman je z gro\u017enjami prisilil francosko vojsko, da se je umaknila z velike ve\u010dine italijanskega ozemlja, ki ga je zasedla ob koncu vojne in ga hotela priklju\u010diti Franciji. Na fotografiji: Charles de Gaulle in Harry Truman pred Belo hi\u0161o poleti 1945.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Titova partizanska vojska (slovenski partizani in jugoslovanska vojska) je sicer konec aprila in v za\u010detku maja 1945 prva za\u010dela osvobajati Trst, \u0161ele 2. maja so v mesto pri\u0161li novozelandski vojaki. Partizanska vojska se je morala pod pritiskom Britancev umakniti junija 1945. Josip Broz – Tito je popustil, ker ni imel podpore Stalina za priklju\u010ditev Trsta k Jugoslaviji.<\/p>\n

Razdelitev Svobodnega tr\u017ea\u0161kega ozemlja: Slovenija dobi dostop do morja<\/p>\n

Trst je leta 1947 postal jedro Svobodnega tr\u017ea\u0161kega ozemlja (STO). STO je bil zami\u0161ljen kot samostojna dr\u017eava, a je bil z londonskim sporazumom leta 1954 razdeljen med Italijo in Jugoslavijo. Trst je dobila Italija, dana\u0161njo slovensko obalo (Koper, Izola in Piran) pa Jugoslavija oziroma Slovenija.<\/p>\n

Kljub izgubi Trsta in Gorice ter delov s Slovenci poseljene Bene\u0161ke Slovenije (ta je bila del Italije \u017ee od leta 1866) in Kanalske doline (del Italije po prvi svetovni vojni)\u00a0je bila Titova komunisti\u010dna Jugoslavija uspe\u0161nej\u0161a\u00a0pri svojih ozemljskih zahtevah do Italije kot kapitalisti\u010dna Francija.<\/p>\n

Zakaj je bil Tito uspe\u0161nej\u0161i od Francozov<\/p>\n

Za ta ve\u010dji uspeh Tita v primerjavi z de Gaullom oziroma Francijo je ve\u010d razlogov. Prvi je, da je bilo prebivalstvo na Primorskem in v Istri, ki je bilo od leta 1922 naprej tar\u010da italijanskega fa\u0161isti\u010dnega etnocida, z navdu\u0161enjem sprejelo spremembo jugoslovansko-italijanske meje (tolik\u0161nega navdu\u0161enje na drugi strani ni bilo na obmo\u010djih, ki jih je \u017eelela Francija). Drugi je, da je Titova partizanska vojska dokaj veliko prispevala k zmagi nad Hitlerjevo Nem\u010dijo.<\/p>\n

\"Titu<\/p>\n

Titu je uspelo dobiti veliko ve\u010dino slovenskega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji. Zunaj Slovenije pa sta ostala Trst in Gorica, dve mesti z italijansko ve\u010dino in mo\u010dno slovensko manj\u0161ino, ki ju je obkro\u017ealo slovensko pode\u017eelje. Ti dve mesti Britanci niso hoteli obljubiti niti nekomunisti\u010dni Kraljevini Jugoslaviji leta 1941, ker so imeli mesti za kulturno italijanski, italijanska kultura pa je bila po prepri\u010danju Britancev vi\u0161ja od slovenske.
\n Foto: propagandopolis\/posnetek zaslona\/X <\/p>\n

Poleg tega je Jugoslavija imela v \u010dasu pari\u0161kega mirovnega sporazuma leta 1947 podporo mo\u010dne Sovjetske zveze (ta dr\u017eava je po koncu vojne krojila evropski zemljevid v svojem vplivnem obmo\u010dju). Po drugi strani pa je Jugoslavija leta 1954\u00a0dobila del STO, ker je zapustila sovjetsko vplivno obmo\u010dje (t. i. sovjetski paradoks). Z razdelitvijo STO so zahodni zavezniki podprli in obenem nagradili Titov odmik od Moskve.<\/p>\n

Zakaj Zahod podpira Titove ozemeljske zahteve: \u017eelja po odmiku Jugoslavije od Sovjetov<\/p>\n

V ozir \u2013 zlasti v prvih letih po vojni \u2013 je treba vzeti tudi strah zahodnih zaveznikov, da bi v Italiji po koncu druge svetovne vojne oblast prevzeli komunisti, pa tudi \u017eeljo Zahoda, da bi \u010dim bolj okrepili Titovo mo\u010d v razmerju do Stalina (tudi, ko je bil ta do informbirojevskega spora \u0161e del sovjetskega vplivnega obmo\u010dja).<\/p>\n

Titove ozemeljske pridobitve leta 1947 in 1954 so tako krepile njegovo mo\u010d, kar je bilo pomembno, \u010de je \u017eelel Zahod dose\u010di zmanj\u0161anje sovjetskega vpliva v Jugoslaviji oziroma ohraniti jugoslovansko neodvisnost.<\/p>\n

Titove ozemeljske zahteve koristijo Zahodu, ker \u0161kodijo italijanskim komunistom<\/p>\n

Po drugi strani pa so Titove ozemeljske zahteve do Italije slabile mo\u017enosti Italijanske komunisti\u010dne partije (KPI) za zmago na volitvah. O tem je med drugim govoril Winston Churchill marca 1946 v svojem znamenitem govoru o \u017eelezni zavesi. Imel je prav: junija 1946 KPI tako ni uspelo zmagati na volitvah.<\/p>\n

\"\u017de<\/p>\n

\u017de v svojem slovitem govoru v Fultonu v ZDA (govor o \u017eelezni zavesi) je Winston Churchill ugotavljal, da italijanski komunisti\u010dni stranki (PCI) resno \u0161kodi to, da mora podpirati zahteve komunisti\u010dnega mar\u0161ala Tita po nekdanjem italijanskem ozemlju. Titove ozemeljske zahteve so tako objektivno koristile zahodnim zaveznikom in protisovjetskim silam v Italiji. Na fotografiji: vodja Komunisti\u010dne partije Italije Palmiro Togliatti leta 1947 v Rimu.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Prav nasproten bi bil verjetno u\u010dinek, \u010de bi Washington in London maja in junija 1945 popustila de Gaullu. Priklju\u010ditev dela severozahodne Italije h (kapitalisti\u010dni) Franciji mimo volje tamkaj\u0161njega prebivalstva bi verjetno okrepila KPI na volitvah poleti 1946.<\/p>\n

Stuttgartska kriza in francoski neuspeh v Posarju<\/p>\n

Francija je po koncu druge svetovne vojne ostala praznih rok tudi v Nem\u010diji. Aprila 1945 se je zgodila stuttgartska\u00a0kriza, ko je francoska vojska vkorakala v Stuttgart in ga ni hotela prepustiti Ameri\u010danom. V primerjavi s krizo v dolini Aoste pa so tukaj popustili Ameri\u010dani. Stuttgart je postal del francoskega okupacijskega obmo\u010dja in ne ameri\u0161kega.<\/p>\n

Ni pa uspelo Francozem priklju\u010diti Posarja k Franciji. Posarje so Francozi od leta 1946 upravljali kot svoj protektorat, leta 1947 je tudi postalo del francoskega monetarnega sistema. Leta 1955 so se prebivalci Posarja na referendumu odlo\u010dili, da \u017eelijo postati del povojne Zahodne Nem\u010dije.<\/p>\n

Sirska kriza leta 1945: na robu spopada med Britanci in Francozi<\/p>\n

Velika\u00a0povojna\u00a0kriza se\u00a0je zgodila tudi v Siriji. Ta je bila po prvi svetovni vojni mandatno ozemlje Francije (dejansko kolonija). Po drugi svetovni vojni so Francozi maja 1945 s silo krvavo zatrli proteste Sircev, ki so zahtevali neodvisnost. Francoske kolonialne sile (med njimi je bilo veliko vojakov iz Senegala) so pobile na stotine Sircev.<\/p>\n

\"Leta<\/p>\n

Leta 1945 bi se lahko v Siriji zgodil spopad med Francozi in Nemci. Na fotografiji: britanski tank v Damasku leta 1945.
\n Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n

Britanski premier Winston Churchill, ki je \u017eelel ohraniti dobre odnose z Arabci, je iz Jordanije v Damask poslal britanske \u010dete z ukazom, naj tudi streljajo na francoske sile, \u010de bo potrebno. Med Francozi in Britanci bi se skoraj zgodili spopadi, na koncu pa so Francozi popustili. Francoski vojaki so se ob spremstvu britanskih vojakov, ki so jih doma\u010dini navdu\u0161eno pozdravljali, umaknili v voja\u0161nice. Sirija je na koncu julija 1946 postala neodvisna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ob koncu druge svetovne vojne so se zgodila prva resna trenja med zavezniki v protihitlerjevski koaliciji. V Sloveniji…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":48886,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[16989,16809,7532,11744,1018,1182,2066,15915,37,60,38,11748,64,11746,63,1130],"class_list":{"0":"post-48885","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-adolf-hitler","9":"tag-benito-mussolini","10":"tag-charles-de-gaulle","11":"tag-harry-truman","12":"tag-italija","13":"tag-josip-broz-tito","14":"tag-jugoslavija","15":"tag-komunizem","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-stalin","20":"tag-svet","21":"tag-winston-churchill","22":"tag-world","23":"tag-zgodovina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116353235995235872","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48885","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=48885"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48885\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/48886"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=48885"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=48885"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=48885"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}