![\"V](\"\/media\/img\/86\/6c\/d0dac5c754417aec7d51-moses-hess.jpeg\" "\\"Moses")
<\/p>\nZa razliko od, recimo, Bolgarov ali Slovencev, ki so se morali sklicevati na drobce filologije in zgodovine, da bi dokazali, da so obstajali kot lo\u010deno ljudstvo, so Judje kot narod dokazljivo obstajali \u017ee od za\u010detkov Zahoda. Judovska posebnost je bila dejstvo, znano celotnemu svetu; njihov jezik, obi\u010daji in geografske navezanosti so bili pri\u010da \u0161tevilnim starogr\u0161kim in rimskim virom, poleg zapisov, ki so jih za seboj pustili Asirci, Moabci in druga izginula kraljestva.<\/p>\n
To je odstavek, v katerem Alana Newhouse v eseju, objavljenem v ameri\u0161kem mediju Tablet Magazin, omenja Slovence. Odstavek je na dru\u017ebenem omre\u017eju X tako razjezil nekega bolgarskega uporabnika, da je zapisal, da je pri tem odstavku prenehal brati esej. Avtorici je tudi o\u010dital neznanje.<\/p>\n
Zakaj so omenjeni Slovenci in Bolgari?<\/p>\n
Vpra\u0161anje je seveda, zakaj je Alana Newhouse omenila prav Bolgare in Slovence. Omemba filologije oziroma jezikoslovja morda namiguje, da je pri tem igralo vlogo dejstvo, da so najstarej\u0161i zapis kak\u0161nega od slovanskih jezikov v latinici Bri\u017einski spomeniki (tudi Freisin\u0161ki rokopisi).<\/p>\n
Jezik Bri\u017einskih spomenikov (zapisani nekje med letoma 972 in 1039) pa je alpska slovan\u0161\u010dina oziroma zgodnja sloven\u0161\u010dina (najverjetneje gre za zgodnjo sloven\u0161\u010dino, ki se je govorila na vzhodu dana\u0161nje Koro\u0161ke, ki je bil pozneje ponem\u010dena).<\/p>\n
Po drugi strani si Bolgari lastijo staro cerkveno slovan\u0161\u010dino, knji\u017eni jezik, ki sta ga v drugi polovici 9. stoletja oblikovala bizantinska misijonarja sv. Ciril in Metod, in sicer najverjetneje na podlagi govora Slovanov iz okolice Soluna. Stari cerkveni slovan\u0161\u010dini Bolgari pravijo tudi stara bolgar\u0161\u010dina.<\/p>\n
Slovenska etnogeneza skozi stoletja<\/p>\n
Pustimo ob strani Bolgare ter primerjajmo samo Slovence in Jude. Postopna slovenska etnogeneza (razvoj etni\u010dne skupnosti) in lingvogeneza (razvoj slovenskega jezika) se za\u010dne po letu 500 oziroma letu 600 na\u0161ega \u0161tetja, ko so na obmo\u010dje dana\u0161nje Slovenije pri\u0161li Slovani. Kmalu po letu 500 se pojavijo prve arheolo\u0161ke sledi slovanskih pri\u0161lekov na obmo\u010dju Prekmurja, po letu 600 pa zgodovinski viri omenjajo prihod Slovanov tudi na druga obmo\u010dja dana\u0161nje Slovenije.<\/p>\n
<\/p>\n
V Nem\u010diji rojeni socialist judovskega rodu Moses Hess (1812-1875) je bil eden prvih zagovornikov sionizma \u2013 naseljevanja Judov v Palestino. Hess velja za enega od o\u010detov nem\u0161ke socialdemokratske stranke SPD. Po njem je imenovana tudi mo\u0161ava Kfar Hess v Izraelu (mo\u0161ava je nekak\u0161na socialisti\u010dna zadruga. Kot zanimivost: v Kfar Hessu, kar pomeni Hessova vas, se je rodil nekdanji izraelski \u010dastnik Giora Eiland, ki je zadnje \u010dase znan tudi slovenski javnosti.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
Najnovej\u0161e znanstvene genetske raziskave so pokazale, da je na obmo\u010dju dana\u0161nje Slovenije po prihodu Slovanov pri\u0161lo do ve\u010d kot 80-odstotne zamenjave prebivalstva. Slovenska populacija ima zdaj v svojem genetskem naboru okoli 67-69 odstotkov slovanskega genetskega nabora.<\/p>\n
Iz etnije v sodoben politi\u010den narod<\/p>\n
Etnonim Slovenci se je na podlagi slovenskih glasovnih zakonitosti razvil iz praslovanskega samopoimenovanja Slaw\u0113naj ali Slaw\u0113naj, ki so ga bizantinski avtorji v 6. stoletju prvi\u010d zapisali v gr\u0161\u010dini kot Sklavinoj. V \u010dasu razpadanja skupnega slovanskega jezika in nastajanja posebnih slovanskih narodov smo Slovenci edini ostali zvesti nekdaj skupnemu etni\u010dnemu imenu.<\/p>\n
V srednjem veku so bili predniki Slovencev v vzhodnoalpskem prostoru znani tudi kot Korotani ali Korotjani\/Koro\u010dani (oboje je izpeljano iz krajevnega imena Karantanija). Iz oblike Koro\u010dani (Koro\u010diski>Koro\u010dski>Koro\u0161ki) je pozneje nastala de\u017eelno ime Koro\u0161ci. Drugo znano de\u017eelno ime za del Slovencev je bilo Kranjci.<\/p>\n
Kot sodoben politi\u010dni narod z mno\u017ei\u010dno in v vseh dru\u017ebenih slojih pre\u017eeto etni\u010dno zavestjo smo se Slovenci oblikovali v 19. stoletju.<\/p>\n
Kak\u0161na je povezava med dana\u0161njimi Judi in svetopisemskimi Hebrejci?<\/p>\n
Pri sodobnem judovskem narodu pa je glavno vpra\u0161anje, koliko so ti povezani s svetopisemskimi Hebrejci oziroma s prebivalci \u017eeleznodobnega Izraela. To vpra\u0161anje je seveda tudi politi\u010dno ko\u010dljivo, ker je del konflikta med Izraelci in Arabci: kdo se je prvi naselil na obmo\u010dju med reko Jordan in Sredozemskim morjem.<\/p>\n
Alana Newhouse pi\u0161e, da sodobni DNK dokazi ka\u017eejo, da le o\u010detova linija a\u0161kena\u0161kih Judov sega nazaj na Bli\u017enji vzhod, kar nakazuje na skupino judovskih mo\u0161kih, ki so se preselili v Rimsko cesarstvo in si nato vzeli \u017eene med doma\u010dim evropskim prebivalstvom.<\/p>\n
To sicer ni \u010disto tako, kot ugotavlja arheogenetika. Skupina znanstvenikov, med katerimi so bili tudi izraelski, je pred leti na podlagi DNK-raziskav okostja pripadnikov srednjeve\u0161ke judovske skupnosti v Erfurtu v Nem\u010diji ugotovila, da metoda genetskega modeliranja (ugotavljanja, iz katerih predni\u0161kih populacij so se razvile pretekle in dana\u0161nje genetske populacije) ka\u017ee, da je \u0161e najbolj sprejemljiv model, po katerem so erfurtski Judje naslednja genetska me\u0161anica: okoli 70 odstotkov njihovega genetskega porekla je ju\u017enoitalijanskega izvora (pri \u010demer tukaj ni mogo\u010de popolnoma izlo\u010diti bli\u017enjevzhodnega vpliva), po okoli 15 odstotkov pa bli\u017enjevzhodnega in vzhodnoevropskega (slovanskega) genetskega izvora.<\/p>\n
Etnogeneza a\u0161kena\u0161kih Judov\u00a0<\/p>\n
Srednjeve\u0161ki a\u0161kena\u0161ki Judje (gre za Jude, ki so se v 10. stoletju priselili v Porenje in prevzeli nem\u0161ki jezik, pozneje pa se mno\u017ei\u010dno selili na vzhod Evrope) so torej genetsko bolj vzhodnosredozemska oziroma ju\u017enoevropska kot zgolj le bli\u017enjevzhodna skupnost, kar nakazuje, da je prihajalo do spreobra\u010danja v judovstvo na obmo\u010dju vzhodnega Sredozemlja oziroma ju\u017ene Evrope.<\/p>\n
![\"Evropski,](\"\/media\/img\/03\/7c\/72d27c779f505d22d60d-karl-marx.png\" "\\"Karl")
<\/p>\n
Evropski, a\u0161kena\u0161ki Judje, so bili politi\u010dno ve\u010dinoma levo usmerjeni. Karl Marx, ki je bil najprej varovanec Mosesa Hessa, je bil sin judovskega o\u010deta, ki pa se je spreobrnil v kr\u0161\u010danstvo. Utemeljil je socialisti\u010dno ideologijo, ki je dobila ime po njem \u2013 marksizem. Tudi velika ve\u010dina sionistov je bila socialisti\u010dno usmerjena. Alternativa sionistom, ki so zagovarjali uporabo hebrej\u0161\u010dine, so bili bundovci, tj. judovski socialisti v carski Rusiji, ki so nasprotovali izseljevanju, ampak so zagovarjali kulturno avtonomijo Judov v carski Rusiji in uporabo jidi\u0161a.
\n Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n
Evropske Jude (poleg a\u0161kena\u0161kih Judov so bila pomembna skupina tudi sefardski Judje, ki so se oblikovali na Pirenejskem polotoku, prevzeli romanski jezik svoje kr\u0161\u010danske okolice in se pozneje razselili ali bili izgnani v druge de\u017eele, tudi v Otomansko cesarstvo), v visokem in poznem srednjem veku lahko tako bolj kot etni\u010dno skupino gledamo kot na versko skupino. \u00a0<\/p>\n
Za\u010detek oblikovanja sodobnega judovskega naroda<\/p>\n
Razvoj Judov iz verske skupine v sodoben politi\u010den narod lahko tako postavimo v 19. stoletje. Ta proces lahko opazujem skozi \u017eivljenjsko pot leta 1812 v Bonnu rojenega nem\u0161kega filozofa judovskega rodu Mosesa Hessa.<\/p>\n
Na za\u010detku je bil prepri\u010dan socialist, med drugim je bil nekak\u0161en mentor mlademu Karlu Marxu, velja tudi za enega o\u010detov nem\u0161ke socialdemokratske stranke SPD. Do revolucije leta 1848 je bil zagovornik integracije Judov v evropske dru\u017ebe. Propad revolucije leta 1848 in vzpon nem\u0161kega protijudovskega nacionalizma sta povzro\u010dila, da je za\u010del trditi, da Judje niso zgolj verska skupnost, ampak poseben narod.<\/p>\n
Navdu\u0161en nad zdru\u017eitvijo Italije leta 1961 je naslednje leto napisal knjigo Rim in Jeruzalem: Zadnje nacionalno vpra\u0161anje.<\/p>\n
Sionizem kot odgovor na protijudovstvo<\/p>\n
Ugotovil je, da sodobno nem\u0161ko protijudovstvo ni zgolj ostanek srednjeve\u0161kih predsodkov do Judov, ampak rasno nasprotovanje, ki ga ni mogo\u010de prese\u010di s kulturno integracije Judov ali z njihovim spreobrnjenjem v kr\u0161\u010danstvo. “Nemci ne sovra\u017eijo Jude toliko zaradi njihove vere, ampak bolj zaradi njihove rase,”\u00a0je zapisal. Rasizem je bil zlasti v vzponu od 50. let 19. stoletja naprej.<\/p>\n
![\"Judovska](\"\/media\/img\/24\/8a\/e9d8b61ea5f1362f02e3-ustanovitev-izraela-maja-1948.jpeg\" "\\"Ustanovitev")
<\/p>\n
Judovska dr\u017eava je bila razgla\u0161ena 14. maja 1948 v Tel Avivu. V ozadju na steni vidimo fotografijo Theodorja Herzla, o\u010deta sodobnega sionizma.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
Re\u0161itev judovskih te\u017eav je Hess videl v ustanovitvi socialisti\u010dne oziroma socialdemokratske judovske dr\u017eave v Palestini. Zavetnika ustanovitve te dr\u017eave je Hess videl v francoskem cesarju Napoleonu III.<\/p>\n
Hessova knjiga Rim in Jeruzalem je imela majhen vpliv. Lahko bi rekli, da \u010das \u0161e ni dozorel in da se proces preoblikovanja evropskih Judov v poseben narod s svojimi nacionalnimi interesi \u0161e ni kon\u010dal. Hess je umrl leta 1875.<\/p>\n
Theodor Herzl: o\u010de sodobnega sionizma<\/p>\n
Veliko ve\u010dji vpliv na oblikovanje sionizma je imel Theodor Herzl, v Budimpe\u0161ti rojeni Jud, ki je leta 1896 objavil knji\u017eico Judovska dr\u017eava. Herzl velja za duhovnega o\u010deta judovske dr\u017eave.<\/p>\n
Sionizem se je najbolj oprijel med Judi, ki so \u017eiveli v carski Rusiji, saj so bili tam zatirani in \u017ertve pogromov. \u0160tevilni so se zaradi tega selili na zahod Evrope, v Severno Ameriko, pa tudi v Palestino. Najprej je bilo sionisti\u010dno gibanje socialisti\u010dno oziroma levo usmerjeno, desnica (stranka Likud) je postala pomembna \u0161ele v 70. letih 19. stoletja, ko je dobila mno\u017ei\u010dno podporo mizra\u0161kih Judov, tj. Judov iz orientalskih de\u017eel oziroma de\u017eel, kjer je ve\u010dinsko prebivalstvo muslimansko (severna Afrika, Irak, Jemen \u2026).<\/p>\n
Judovska dr\u017eava na ozemlju, kjer je \u017eivelo arabsko prebivalstvo<\/p>\n
Judovska dr\u017eava je bila po ve\u010d valovih judovskih naseljencev iz Evrope ustanovljena leta 1948 na ozemlju, kjer so bili prej ve\u010dinsko prebivalstvo arabsko govore\u010de prebivalstvo: muslimani, kristjani in Druzi. \u0160tevilni Arabci so bili izgnani v \u010dasu prve arabsko-izraelske vojne, ki je izbruhnila po razglasitvi neodvisne judovske dr\u017eave.<\/p>\n
Po genetskih raziskavah so bolj kot Judje najbli\u017eje svetopisemskim Hebrejcem oziroma \u017eeleznodobnim Izraelcem palestinski kristjani. So torej neposredni potomci ljudje, ki so na obmo\u010dju med reko Jordan in Sredozemljem \u017eiveli \u017ee v \u017eelezni dobi. Pozneje so prevzeli aramejski jezik, se v prvih stoletjih na\u0161ega \u0161tetja pokristjanili, po prihodu Arabcev v 7. stoletju pa s\u010dasoma prevzeli tudi arabski jezik (seveda se je del palestinskih kristjanov tudi spreobrnil v islam).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Za razliko od, recimo, Bolgarov ali Slovencev, ki so se morali sklicevati na drobce filologije in zgodovine, da…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":49088,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[17035,32,2006,17034,35,31,34,36,4039,10815,2054,37,60,38,33],"class_list":{"0":"post-49087","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-alana-newhouse","9":"tag-headlines","10":"tag-izrael","11":"tag-judje","12":"tag-najpomembnejse-novice","13":"tag-news","14":"tag-novice","15":"tag-osrednje-novice","16":"tag-palestina","17":"tag-palestinci","18":"tag-slovenci","19":"tag-slovene","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina","22":"tag-top-stories"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116355032874050539","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49087","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49087"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49087\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49088"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49087"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49087"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49087"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}