{"id":49261,"date":"2026-04-06T08:01:07","date_gmt":"2026-04-06T08:01:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/49261\/"},"modified":"2026-04-06T08:01:07","modified_gmt":"2026-04-06T08:01:07","slug":"gradbeni-zagon-dusita-trump-in-povolilni-cas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/49261\/","title":{"rendered":"gradbeni zagon du\u0161ita Trump in povolilni \u010das"},"content":{"rendered":"

\u00bbNa mizi imamo pripravljeno ve\u010d deset milijonov vredno pogodbo za preplastitev ceste na Dolenjskem. Ponudbo na razpisu smo oddali pred meseci, danes pa so zaradi vojne na Bli\u017enjem vzhodu cene gradbenega materiala in energentov precej vi\u0161je, kot so bile ob oddaji ponudbe. Naj podpi\u0161emo tak\u0161no pogodbo in se potem borimo z mlini na veter, ko naro\u010dnik ne bo priznal podra\u017eitev, pa \u0161e penale bo zara\u010dunal, \u010de bo zamuda? Zdaj smo v izrednih razmerah, naro\u010dniki del bodo morali priti nasproti izvajalcem, morali bomo sodelovati, da bodo projekti lahko potekali po na\u010drtih.\u00ab Tako je eden od slovenskih gradbincev opisal konkretno dilemo, s katero se soo\u010da v teh dneh.<\/p>\n

Zaradi Bli\u017enjega vzhoda\u00a0\u017ee krizni sestanki<\/p>\n

V Sloveniji se v zadnjem obdobju na veliko gradi, projekte \u017eelijo uresni\u010diti tako dr\u017eava kot zasebni investitorji, gradbene knjige naro\u010dil so zgledno polne, tako da dela za gradbince ne bo manjkalo. To bi lahko bil razlog za optimizem. Po drugi strani pa so v zadnjih tednih v svetu zavladale krizne razmere, nov val negotovosti \u017ee ob\u010duti tudi gradbena panoga. Gradbeni sektor je zelo odvisen od cen energentov in surovin ter njihove pravo\u010dasne dobave. Bitumen, naftni derivat in glavna sestavina asfalta, se je z vojno na Bli\u017enjem vzhodu podra\u017eil \u017ee za polovico. Vi\u0161je cene energentov lahko cement podra\u017eijo tudi za \u010detrtino, prav toliko se lahko dvigne cena gradbenega jekla, ocenjujejo v gradbenem sektorju. \u010ce bodo cene divjale dlje \u010dasa in bodo logisti\u010dne poti motene, lahko pride do zastojev v projektih, kr\u010denja ali celo odpovedi na\u010drtovanih projektov. Marsikdo se boji, da bo tokrat huje kot ob krizi, ki jo je leta 2022 povzro\u010dil napad Rusije na Ukrajino. Investitorji in gradbena podjetja te dni \u017ee sklicujejo krizne sestanke.<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Odprtju druge cevi predora Karavanke bo sledila obnova stare cevi. \/ Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n

Tretja razvojna os, pomol, \u017eelezni\u0161ka vozli\u0161\u010da, obvoznice<\/p>\n

Poglejmo nekaj glavnih gradbi\u0161\u010d trenutno v Sloveniji. Najve\u010dji projekt Direkcije za infrastrukturo, nadgradnja \u017eelezni\u0161ke postaje v Ljubljani, je v tretji etapi. Prav tako poteka nadgradnja \u017eelezni\u0161kega vozli\u0161\u010da Jesenice, kjer bodo polo\u017eili 20 kilometrov tirov. Na Koro\u0161kem obnavljajo dr\u017eavni cesti Me\u017eica\u2013\u010crna na Koro\u0161kem ter Ravne\u2013Dravograd s kolesarskimi povezavami, stroji brnijo na prvi etapi nove obvoznice v Mariboru. V letu 2025 so imeli za 800 milijonov evrov nalo\u017eb.<\/p>\n

Investitor 2TDK letos dokon\u010duje projekt drugega tira Diva\u010da\u2013Koper, obenem se pripravlja na gradnjo vzporednega tira; po na\u010drtih naj bi se gradnja za\u010dela v prihodnjem letu.<\/p>\n

\t100.000 ljudi je zaposlenih v \u0161ir\u0161em gradbeni\u0161tvu v Sloveniji
\n\t38.000 podjetij je v gradbeni panogi
\n\t2200 evrov bruto zna\u0161a povpre\u010dna pla\u010da v gradbeni\u0161tvu.<\/p>\n

Tudi v Dru\u017ebi za avtoceste (Dars) imajo za letos ve\u010d na\u010drtov kot prej\u0161nja leta, potem ko so kon\u010dno dobili potrebna dovoljenja. Za\u010deli so graditi osem sklopov na tretji razvojni osi med Slovenj Gradcem in Velenjem, za prihodnje leto napovedujejo za\u010detek gradnje odseka od Velenja do avtoceste. Drugo cev predora Karavanke so tik pred volitvami predali prometu, za\u010denja se obnova stare cevi.<\/p>\n

\"drugi<\/p>\n

Drugemu tiru med Diva\u010do in Koprom bo predvidoma v prihodnjem letu sledila gradnja levega vzporednega tira. \/ Foto: 2tdk\/begr8-media<\/p>\n

V Luki Koper so si za obdobje do leta 2028 zadali za 785 milijonov evrov nalo\u017eb, od tega jih letos napovedujejo za ve\u010d kot 200 milijonov, najve\u010d v pove\u010danje severnega dela kontejnerskega pomola, pa tudi v gradnjo nove gara\u017ene hi\u0161e za skladi\u0161\u010denje avtomobilov.<\/p>\n

Po letu 2030 ni videti\u00a0velikih projektov<\/p>\n

Razlog za optimizem med gradbenimi podjetji je predvsem tretja razvojna os od severne proti jugovzhodni Sloveniji. V prihodnjih letih se pripravlja \u017eelezni\u0161ka proga Diva\u010da\u2013Postojna. Ne nazadnje je v gradbenem razmahu tudi Hrva\u0161ka, kamor se lahko za posli ozirajo slovenska gradbena podjetja.<\/p>\n

V Strabagu, ki med drugim v Ljubljani gradi stanovanjsko-poslovni kompleks Emonika, pravijo, da jih glede novih naro\u010dil v Sloveniji ne skrbi, saj so pri nas potrebe po stanovanjski gradnji ogromne. \u00bbV prihodnjih letih pri\u010dakujemo ve\u010d stanovanjskih projektov,\u00ab je povedala Tanja Mahne, vodja centralnih kalkulacij in tehni\u010dne pisarne pri podjetju Strabag, na nedavni konferenci Biznis in trendi v gradbeni\u0161tvu, ki jo v Portoro\u017eu pripravljajo Finance.<\/p>\n

Tudi v skupini Kolektor so knjige naro\u010dil dobro zasedene z dolgoro\u010dnimi pogodbami, za prihodnjih pet do sedem let ka\u017ee dobro, ocenjuje Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG. Podjetji Kolektor in Trgograd sta denimo ravno pred dnevi dobili razpis za \u0161iritev primorske avtoceste na tretji pas za 144 milijonov evrov.<\/p>\n

Skrb vzbujajo\u010de pa je, da po letu 2030 za zdaj ni na obzorju ve\u010djih dr\u017eavnih infrastrukturnih projektov, razen na\u010drtovane gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Kr\u0161ko. \u00bbPametno bi bilo, da bi v dr\u017eavi dorekli strate\u0161ke infrastrukturne cilje, kaj bomo gradili po koncu gradnje tretje razvojne osi. Vemo, da pri nas pridobivanje dokumentov traja deset let, tako da bi postopke morali za\u010deti \u017ee danes. \u010ce novih ve\u010djih projektov ne bo, bo sedanjemu zagonu sledila luknja in se bomo gradbinci morali za\u010deti kr\u010diti,\u00ab v prihodnost gleda Martin Gosenca, predsednik uprave CGP. Negotovost po letu 2029 je upravi\u010dena tudi zato, ker naj bi Slovenija, predvsem razvitej\u0161a zahodna regija, v novi finan\u010dni perspektivi EU prejemala manj evropskega denarja iz kohezije in bodo infrastrukturni projekti bolj odvisni od financiranja iz dr\u017eavnega prora\u010duna, opozarja Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS.<\/p>\n

\"Matej<\/p>\n

Matej Oset, predsednik uprave 2TDK: \u00bbTreba bi bilo dose\u010di, da strategija infrastrukturnih projektov ne bi bila odvisna od vsakokratne vlade, ampak bi morali projekte, ki so za dr\u017eavo strate\u0161ki, zapisati v belo knjigo, po kateri bi delali ne glede na trenutno politiko.\u00ab \/ Foto: Katja Gle\u0161\u010di\u010d<\/p>\n

Sedanjemu gradbenemu zagonu lahko poleg vojne v Iranu in njenih posledic sapo vzame tudi sedanja menjava vlade v Sloveniji. \u010ce se pred volitvami pospe\u0161eno odpirajo gradbi\u0161\u010da in hiti s projekti, da politiki re\u017eejo trakove, je po volitvah nekoliko druga\u010de. Ob vsaki menjavi vlade je \u017ee pravilo, da dr\u017eavni projekti zastanejo in se prestavijo za pol leta ali ve\u010d. \u00bbTreba bi bilo dose\u010di, da strategija infrastrukturnih projektov ne bi bila odvisna od vsakokratne vlade, ampak bi morali projekte, ki so za dr\u017eavo strate\u0161ki, zapisati v belo knjigo, po kateri bi delali ne glede na trenutno politiko,\u00ab ocenjuje predsednik uprave 2TDK Matej Oset.<\/p>\n

Brez gradbeni\u0161tva bi bila gospodarska rast \u0161e bolj bleda<\/p>\n

Gradbeni\u0161tvo je eden glavnih stebrov gospodarstva in ostaja vle\u010dni konj za vi\u0161ji bruto doma\u010di proizvod. Ekonomist Jo\u017ee P. Damijan je \u017ee ve\u010dkrat poudaril, da ima slovensko gradbeni\u0161tvo velik vpliv na celotno gospodarstvo: vsak evro, vlo\u017een v gradbeni\u0161tvo, ustvari dodatnega 1,3 evra v drugih sektorjih. Morda je bilo v predvolilni Sloveniji premalo izpostavljeno dejstvo, da bi bila slovenska gospodarska rast, ki je zna\u0161ala lani le 1,1 odstotka (in je bila skromnej\u0161a od povpre\u010dja EU), \u0161e opazno ni\u017eja, \u010de je ne bi gor dr\u017eala prav ve\u010dja gradbena aktivnost.<\/p>\n

Leta 2024 je v \u0161ir\u0161em gradbenem sektorju delovalo pribli\u017eno 38.000 podjetij in skoraj sto tiso\u010d zaposlenih, povpre\u010dna bruto pla\u010da pa se je v zadnjih \u0161estih letih zvi\u0161ala za pribli\u017eno polovico in zdaj zna\u0161a 2200 evrov. Skupni prihodki so dosegli 14,3 milijarde evrov, dodana vrednost pa 4,5 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda. Najpomembnej\u0161i tuji trgi, na katerih nastopa slovensko gradbeni\u0161tvo, so Nem\u010dija, Hrva\u0161ka in Avstrija.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u00bbNa mizi imamo pripravljeno ve\u010d deset milijonov vredno pogodbo za preplastitev ceste na Dolenjskem. Ponudbo na razpisu smo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":49262,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[12351,81,17078,1764,82,126,17077,17079,84,83,62,37,58,60,38,17080,9817,5724,207],"class_list":{"0":"post-49261","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-avtoceste","9":"tag-business","10":"tag-cene-gradbenih-materialov","11":"tag-dolenjska","12":"tag-economic","13":"tag-gradbenistvo","14":"tag-infrastrukturni-projekti","15":"tag-logisticne-motnje","16":"tag-poslovni","17":"tag-poslovni-svet","18":"tag-si","19":"tag-slovene","20":"tag-slovenia","21":"tag-slovenija","22":"tag-slovenscina","23":"tag-slovenska-ekonomija","24":"tag-tretja-razvojna-os","25":"tag-vojna-na-bliznjem-vzhodu","26":"tag-zelezniska-infrastruktura"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116356715912396522","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49261","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49261"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49261\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49262"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49261"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49261"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49261"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}