{"id":49314,"date":"2026-04-06T08:55:15","date_gmt":"2026-04-06T08:55:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/49314\/"},"modified":"2026-04-06T08:55:15","modified_gmt":"2026-04-06T08:55:15","slug":"trg-zasebnega-dolga-v-zda-napihnjen-ze-na-21-bilijona-dolarjev-kar-je-razlog-za-skrb","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/49314\/","title":{"rendered":"Trg zasebnega dolga v ZDA napihnjen \u017ee na 2,1 bilijona dolarjev, kar je razlog za skrb"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Na
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa Wall Streetu gibanje te\u010dajev \u0161e naprej v precej\u0161nji meri narekujejo odlo\u010ditve in mnenja Donalda Trumpa, a kljub vsemu je bil zadnji teden zelo pozitiven. Indeks S & P 500 se je zvi\u0161al za 3,4 odstotka, med posameznimi sektorji pa se je pocenil (in to za ve\u010d kot pet odstotkov) le energetski. Medtem se \u017ee za\u010denja sezona objav \u010detrtletnih poslovnih rezultatov. V \u010detrtek so Tesline delnice padle za ve\u010d kot pet odstotkov (najve\u010d letos), saj je podjetje v prvem leto\u0161njem \u010detrtletju dostavilo 358 tiso\u010d vozil, kar je manj od napovedi analitikov (370 tiso\u010d) in 14 odstotkov manj od zadnjega lanskega \u010detrtletja. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Hormu\u0161ko
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tHormu\u0161ko o\u017eino je \u2013 po novi poti, ki jo je odobril Iran \u2013 preplula prva tovorna ladja ve\u010dje evropske ladijske dru\u017ebe. Gre za ladjo Kribi, ki pluje pod zastavo Malte, a je v lasti francoske dru\u017ebe za pomorski promet CMA CGM. Poleg tega so v \u010detrtek trije tankerji, med njimi tudi eden, ki je v solastni\u0161tvu japonskega podjetja, pre\u010dkali Hormu\u0161ko o\u017eino po alternativni, ju\u017eni poti. Pluli so tesno ob obali omanskega polotoka Musandam, po podatkih Lloyd’s Lista, vodilnega \u010dasopisa na podro\u010dju ladijskih novic, je to prvi tak\u0161en primer v skoraj treh tednih. Foto: Reuters<\/p>\n

Trge \u0161e naprej premikajo predvsem novice o poteku vojne v Iranu, kar posledi\u010dno vpliva tudi na cene surove nafte. Terminske pogodbe za ameri\u0161ko lahko nafto WTI so v \u010detrtek posko\u010dile za 12 odstotkov na 112 dolarjev za sod (to je najvi\u0161ja raven po juniju 2022), potem ko je Donald Trump nakazal, da bi se lahko konflikt z Iranom nadaljeval \u0161e ve\u010d tednov, Iranu pa zagrozil, da ga bo vrnil v kameno dobo. Nasprotujo\u010de si izjave, ki jih spremljamo vse od za\u010detka vojne, povzro\u010dajo visoko volatilnost, kar pa lahko na drugi strani prinese tudi lepe nakupne prilo\u017enosti. \u0160tevilne tehnolo\u0161ke delnice so kar naenkrat postale precej ugodneje ovrednotene, ravno zato je bilo v zadnjih dneh v tem sektorju opaziti lep odboj in tudi do desetodstotno rast v nekaj dneh. Indeks NASDAQ se je v \u0161tirih dneh (v petek so bile vse najve\u010dje borze zaradi za\u010detka velikono\u010dnih praznikov zaprte) zvi\u0161al za skoraj pet odstotkov. \u0160ir\u0161i S & P 500, ki je prej na tedenski ravni nazadoval petkrat zapored, se je povzpel za skoraj tri odstotke in pol.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Kako zaobiti Hormu\u0161ko o\u017eino?
Zelo pomembno je vpra\u0161anje, kdaj bo Hormu\u0161ka o\u017eina spet odprta, \u010deprav, kot poudarja iranski zunanji minister, je “o\u017eina trenutno odprta, razen za tiste, ki so v vojni z Iranom”. Iran uvaja visoke pristojbine \u2013 v nekaterih primerih naj bi zna\u0161ale do dva milijona dolarjev na tanker \u2013 za zagotovitev varnega prehoda, pri \u010demer pla\u010dila praviloma ne potekajo v dolarjih, ampak v kitajskih juanih. Kakor koli, motnja je ogromna, po nekaterih navedbah celo dvakrat ve\u010dja kot ob naftnem \u0161oku 1973. Cene nafte bi se lahko povzpele tudi do 150 dolarjev, kar bi zagotovo povzro\u010dilo recesijo. Tudi \u010de se vojna takoj kon\u010da, bo do normalizacije razmer trajalo ve\u010d mesecev ali celo let. Zalivske dr\u017eave razmi\u0161ljajo o raz\u0161iritvi svojih naftovodov prek Hormu\u0161ke o\u017eine, da bi se izognile odvisnosti od te klju\u010dne plovne poti, je poro\u010dal Financial Times. Ena od mo\u017enosti naj bi vklju\u010devala trgovsko pot, ki bi povezovala Arabski polotok s Sredozemljem prek pristani\u0161\u010da Haifa.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Od
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOd za\u010detka vojne v Iranu so posko\u010dile zahtevane donosnosti dr\u017eavnih obveznic, saj bo vi\u0161ja inflacija prisilila centralne banke k zvi\u0161evanju obrestnih mer. Tudi evribor je za\u010del nara\u0161\u010dati in slej ko prej se bodo posojila podra\u017eila. BlackRock, najve\u010dji upravljavec premo\u017eenja, je pri nem\u0161kih obveznicah pove\u010dal svoje kratke pozicije, kar pomeni, da pri\u010dakuje padec cen obveznic in rast zahtevanih donosnosti, tudi zaradi vse ve\u010dje zadol\u017eenosti kot posledico oboro\u017eevanja. Foto: Reuters<\/p>\n

Nafta WTI dra\u017eja od brenta
Po tem poro\u010dilu je bila Savdska Arabija edina dr\u017eava v Perzijskem zalivu, ki je med vojno ohranila stabilen tok izvoza nafte, predvsem po zaslugi naftovoda Vzhod\u2013Zahod, ki povezuje njena naftna polja s pristani\u0161\u010dem Yanbu ob Rde\u010dem morju in obide Hormu\u0161ko o\u017eino. Zaloge energentov po svetu hitro kopnijo, cene nafte pa ostajajo nad 100 dolarji za sod. Predvsem ameri\u0161ka lahka nafta WTI je (bolj kot severnomorski brent) zelo odvisna od dogajanja na Bli\u017enjem vzhodu. Cena WTI-ja je tako po dolgem \u010dasu presegla vrednost brenta. Zanimivo je, da pri dolgoro\u010dnej\u0161ih terminskih pogodbah ni opaziti tako visokih cen. Z nafto, ki bo dobavljena v juniju, se je v \u010detrtek trgovalo po 17 dolarjev ni\u017eji ceni kot s tisto, dobavljeno v maju, kjer je bila cena \u017ee skoraj 114 dolarjev za 159-litrski sod. Za nafto, ki bo dobavljena v oktobru, je cena le pri 73 dolarjih, kar je zgolj 13 odstotkov nad vrednostjo z za\u010detka vojne v Iranu.<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

46.505 to\u010dk (+3,0 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

6.583 to\u010dk (+3,4 %)<\/p>\n

NASDAQ (New York)21.879 to\u010dk (+4,4 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

596,6 to\u010dke (+3,8 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

23.168 to\u010dk (+3,9 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)53.123 to\u010dk (-0,5 %)SBITOP (Ljubljana)2.787 to\u010dk (+0,5 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,43 % (-19 baz. to\u010dk)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 4,32 % (-11 baz. to\u010dk)dolarski indeks100,2 to\u010dke (-0,1 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,1518 (+0,1 %)<\/p>\n

EUR\/CHF<\/p>\n

0,9218 (+0,2 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

67.000 USD (+0,4 %)<\/p>\n

nafta brent109,0 USD (-3,2 %)nafta WTI111,5 (+11 %)zlato4.677 USD (+3,4 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,458 %; 2,103 %<\/p>\n

Stopnja ameri\u0161ke brezposelnosti marca rahlo ni\u017eja
Makroekonomski podatki so zadnje dni malce potisnjeni v ozadje, a prihaja podatek o ameri\u0161ki inflaciji, ki bo objavljen v petek. Vi\u0161je cene goriva ob\u010dutijo ne le vozniki, ampak celotno gospodarstvo, rast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din (indeks CPI) naj bi na mese\u010dni ravni zna\u0161ala 0,9 odstotka. Za\u010denja se tudi objava poslovnih rezultatov prvega leto\u0161njega \u010detrtletja, kjer se vpliv vojne v Iranu \u0161e ne bo \u010dutil. Podjetja, ki sestavljajo indeks S & P 500, naj bi v prvih treh mesecih dobi\u010dek glede na isto lansko obdobje pove\u010dala za ve\u010d kot 14 odstotkov. Zadnji podatki z ameri\u0161kega trga dela so ugodni in ka\u017eejo, da se je trg pred za\u010detkom vojne v Iranu stabiliziral. Delodajalci so marca ustvarili neto 178 tiso\u010d novih delovnih mest, potem ko so jih februarja po popravljenih podatkih ukinili 133 tiso\u010d ne 92 tiso\u010d, kot je bilo sprva objavljeno. Stopnja brezposelnosti je v ZDA marca zna\u0161ala 4,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne to\u010dke manj kot mesec prej.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Na
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa Ljubljanski borzi se indeks SBITOP dr\u017ei zelo dobro in je letos za ve\u010d kot 11 odstotkov v plusu. Na nakupni strani je zdaj \u017ee nekaj novih vlagateljev, ki so odprli individualne nalo\u017ebene ra\u010dune. Tak\u0161nih je bilo \u017ee v prvem tednu od uvedbe INR-ra\u010dunov 2200. Slovenski blue-\u010dipi imajo \u0161e vedno kar privla\u010dno dividendno donosnost. Krkinim delni\u010darjem se letos obeta dividenda v znesku 9,10 evra bruto na delnico, kar je dobrih deset odstotkov ve\u010d kot lani. Sava Re na\u010drtuje, da bo izpla\u010dila 2,75 evra bruto dividende na delnico, to je dobro petino ve\u010d kot lani. Foto: BoBo<\/p>\n

Blue Owl omejil izpla\u010dila \u0161e iz dveh skladov
Na trgu zasebnega dolga je opaziti vse ve\u010d tveganj. Vrednost posojil, ki jih ne odobrijo tradicionalne banke, temve\u010d skladi in druga zasebna finan\u010dna podjetja, po podatkih Banke za mednarodne poravnane zna\u0161a \u017ee 2,1 bilijona dolarjev. Tudi Meta je, na primer, lani na tak\u0161en na\u010din financirala izgradnjo podatkovnih centrov v Louisiani v vrednosti 30 milijard dolarjev. Velike te\u017eave ima finan\u010dna dru\u017eba Blue Owl, ki je zaradi \u0161tevilnih zahtevkov mo\u010dno omejila izpla\u010dila \u0161e iz dveh svojih skladov zasebnega dolga, to pa \u0161e dodatno poslab\u0161uje polo\u017eaj. Celoten trg velja za nepreglednega in vse bolj pregretega, regulatorji pa opozarjajo na preve\u010d ohlapne prakse posojanja. Po prvih ste\u010dajih v tem sektorju je bil izvr\u0161ni direktor JPMorgana Jamie Dimon slikovit: “\u010ce opazite enega \u0161\u010durka, jih je verjetno ve\u010d.” Skrb vzbujajo\u010de je tudi, da so se na tem trgu v veliki meri financirali tudi ponudniki naro\u010dnin na programsko opremo v oblaku (software-as-a-service); SaaS, tako da predstavljajo ta posojila tudi do 25 odstotkov celotnega portfelja nekaterih finan\u010dnih podjetij, ki ponujajo tovrstna posojila.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Leto
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLeto dni je minilo od Trumpovega dneva osvoboditve, ko je vsemu svetu napovedal visoke carine za izvoz v ZDA. Leto osvoboditve ameri\u0161kih tovarn ni osvobodilo, ugotavlja tednik The Economist: “Leto dni po dnevu osvoboditve so ameri\u0161ke carine presenetljivo nepriljubljene celo med proizvajalci. Luknjanje carinskega zidu s posameznimi oprostitvami morda pomaga re\u0161iti nekatere prito\u017ebe, a zmanj\u0161uje \u017ee tako majhne mo\u017enosti, da bi se ve\u010d podjetij resno ukvarjalo z vra\u010danjem proizvodnje v domovino. ZDA so v zadnjem \u010dasu v industriji sicer do\u017eivele precej zgodb o uspehu, vendar predvsem v sektorjih, kot so podatkovni centri ali uteko\u010dinjeni zemeljski plin, ki so ve\u010dinoma za\u0161\u010diteni pred carinami. Verjetnost, da bodo carine spro\u017eile doma\u010di proizvodni razcvet, pa je videti manj\u0161a kot kdajkoli prej.” Foto: Reuters<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na Wall Streetu gibanje te\u010dajev \u0161e naprej v precej\u0161nji meri narekujejo odlo\u010ditve in mnenja Donalda Trumpa, a kljub…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":48350,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,5324,6092,82,3088,84,83,62,37,58,60,38,5447],"class_list":{"0":"post-49314","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-cene-nafte","10":"tag-delniski-trgi","11":"tag-economic","12":"tag-mmc-jev-borzni-komentar","13":"tag-poslovni","14":"tag-poslovni-svet","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-vojna-v-iranu"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116356928187828433","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49314","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49314"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49314\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/48350"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49314"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49314"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49314"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}