{"id":50118,"date":"2026-04-07T07:40:07","date_gmt":"2026-04-07T07:40:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/50118\/"},"modified":"2026-04-07T07:40:07","modified_gmt":"2026-04-07T07:40:07","slug":"pice-kot-kulinaricni-zlocin-ali-revolucija-na-krozniku","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/50118\/","title":{"rendered":"Pice kot kulinari\u010dni zlo\u010din ali revolucija na kro\u017eniku?"},"content":{"rendered":"<p>Za prave picoljube so pice nekaj svetega. Pa ne mislimo samo na Italijane. Tanko hrustljavo testo, napihnjeno ob robovih, s sve\u017eo bivoljo mocarelo, paradi\u017enikom san marzano, baziliko ter dodatki, kot so arti\u010doke, gobe, pr\u0161ut, \u0161unka in podobne plemenite dobrote, so temelj, ki naj ga ne bi spreminjali. A kaj, ko se v svetu rojevajo vedno bolj drzne in ekstravagantne kreacije, nad katerimi se nekateri zgra\u017eajo, drugi pa se nad njimi morda celo navdu\u0161ujejo. Za prvo ekstravagantno pico, ki je razplamtela tako lai\u010dno kot strokovno javnost, \u010de\u0161 ali gre za nor\u010devanje ali celo zlo\u010din nad italijansko kulinari\u010dno tradicijo, primerljiv s ke\u010dapom na testeninah, velja havajska pica, na kateri sta se skupaj zna\u0161la ananas iz konzerve in \u0161unka. Pica je nastala v Kanadi leta 1962, izumil pa jo je Kanad\u010dan gr\u0161kih korenin Sam Panopoulos. S Havaji ima le to povezavo, da so bili ko\u0161\u010dki ananasa v konzervi podjetja z imenom Hawaian.<\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/03\/31\/820151\/Orig-Pizza_with_pineapple-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/03\/31\/820151\/Orig-Pizza_with_pineapple-600.webp\" class=\"se_image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-Pizza_with_pineapple-1000.webp.webp\" alt=\"Pica z anansom Sama Panopoulosa iz leta 1962\"\/><\/p>\n<p>Pica z ananasom Sama Panopoulosa, recept iz leta 1962 Foto: wikipedia<\/p>\n<p>\u0160vedske kebab pice<\/p>\n<p>\u010ce je bila to prva pica, ki je Italijane in ljubitelje klasi\u010dnih pic spravljala ob \u017eivce, pa so \u0160vedi s svojimi picami nove dobe vse doti\u010dne pripeljali na rob obupa, saj so ustvarili kebab pice, ki so postale eden najbolj prepoznavnih elementov nove \u0161vedske kulinari\u010dne identitete. Prve kebab pice so se tam za\u010dele pojavljati v drugi polovici 20. stoletja, ko so na \u0160vedsko prihajali priseljenci z Balkana, iz Tur\u010dije in s \u0161ir\u0161ega Bli\u017enjega vzhoda ter za\u010deli odpirati razne kioske in restavracije s hitro prehrano. V njih so za\u010deli pe\u010di klasi\u010dne pice, ki so jih oplemenitili s kebabom in omakami, ki priti\u010dejo zraven, ter zelenjavo in pomfritom. Iz kebab pice so kasneje nastale \u0161tevilne variacije, ki so \u0161e dodatno poudarile idejo medkulturnega obilja. Med vsemi temi novodobnimi pri\u0161leki pa nedvomno izstopa pica vulkanen ali vulkanska pica, \u0161vedski izum, ki ni le kalori\u010dna bomba, temve\u010d je vizualno impresivna kreacija, v kateri je zdru\u017eenih ve\u010d pic skupaj in je leta 2015 povzro\u010dila pravo medijsko erupcijo. Zgodba o vulkanski pici se je rodila v piceriji Nya Gul &amp; Bl\u00e5 v majhnem mestu\u200b Pite\u00e5 v \u0161vedski provinci Norrbotten. Kot je mogo\u010de prebrati, je imel glavni kuhar Halmat Givra pred seboj ve\u010dkrat stranke, ki so se zna\u0161le v dilemi, ali naj izberejo pico s \u0161unko, salamo ali govedino, zato je izumil pico z osnovnim okroglim testom in \u017eepki, v katere je zlo\u017eil razli\u010dne nadeve. Vsak \u017eep je kot majhna samostojna pica s sirom in \u0161unko, pikantno salamo, hrustljavo slanino, filejem govedine ali tele\u010djim filejem, v sredino pa je postavil \u0161e imitacijo vulkanskega izbruha v podobi kupa pomfrita, sve\u017ee solate z rde\u010do \u010debulo, paradi\u017enikom, kumarami in papriko, prelitih z bogato b\u00e9arnsko ali \u010desnovo omako, ki se izliva kot lava. Fotografija prve vulkanske pice, ki je eksplodirala na facebooku, je spro\u017eila pravo kulinari\u010dno vojno, novica o svetovni senzaciji se je najprej raz\u0161irila po vseh ve\u010djih \u0161vedskih medijih, nato pa \u0161e po vsem svetu. Danes pico vulkanen in njene \u0161tevilne razli\u010dice stre\u017eejo v \u0161tevilnih \u0161vedskih picerijah, recepti pa so se seveda razmno\u017eili po vseh mogo\u010dih dru\u017ebenih platformah, tako da je ta pica dobila domovinsko pravico ne samo na \u0160vedskem, temve\u010d povsod po svetu. Seveda je povzro\u010dila marsikatero polemiko; Taste Atlas, hrva\u0161ki spletni portal, specializiran za tradicionalne jedi, lokalne sestavine in avtenti\u010dne restavracije po svetu, ki deluje kot kombinacija enciklopedije in turisti\u010dnega vodnika, jo je na primer lani razglasil celo za najslab\u0161o jed na svetu. V \u0161tevilnih spletnih razpravah pa jo kajpak omenjajo kot enega najve\u010djih kulinari\u010dnih zlo\u010dinov v zgodovini.<\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/03\/31\/820152\/Orig-picarole-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/03\/31\/820152\/Orig-picarole-600.webp\" class=\"se_image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-picarole-1000.webp.webp\" alt=\"Picarole, Hi\u0161a Pod Gradom\"\/><\/p>\n<p>Picarole, zaprte pice, Hi\u0161a pod Gradom, slovenski odgovor na moderne nenavadne pice. Foto:\u00a0 Miha First<\/p>\n<p>Pica s severnim jelenom in brusnicami<\/p>\n<p>\u010ce ostanemo na \u0160vedskem, med podobne zlo\u010dinske podvige s pico tradicionalisti uvr\u0161\u010dajo \u0161e pico calskrove, prepognjeno pico sloga \u00bbcalzone\u00ab, ki jo napolnijo s hamburgerjem in pomfritom. Pa seveda znamenite pice z banano in karijem, na katerih se poleg \u0161unke in sira repen\u010dijo \u0161e banane, posute z obilico karija v prahu, v\u010dasih pa tej specialni pici dodajo \u0161e ara\u0161ide in ananas. Svoj prispevek k organiziranemu kulinari\u010dnemu kriminalu s pico so sicer \u0161e pred izbruhom vulkanske pice na svoj duhovit na\u010din prispevali Finci s pico z imenom Berlusconi, na kateri se je zna\u0161la precej nenavadna kombinacija dimljenega mesa severnega jelena in brusnic. Leta 2005 je namre\u010d takratni italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi med razpravo o tem, ali naj bi bil sede\u017e Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v Italiji ali na Finskem, javno kritiziral finsko kulinariko. Med drugimi je omenil jedi iz severnega jelena kot primer neprivla\u010dne gastronomije, s \u010dimer je \u017eelel poudariti, da Finska ni primerna gostiteljica tako pomembne evropske institucije. Izjava je spro\u017eila val odzivov, finski odgovor pa je pri\u0161el v obliki pice. \u010ceprav je na koncu v boju za sede\u017e EFSA zmagala Parma, je leta 2008 najve\u010dja finska veriga pic Kotipizza predstavila pico, poimenovano Berlusconi, z dimljenim mesom severnega jelena, rde\u010do \u010debulo, sirom in brusni\u010dno omako. \u0160e istega leta je Mike Arvblom, finski picopek in dolgoletni vodja razvoja pri Kotipizzi, zmagal na svetovnem prvenstvu picopekov v ZDA prav s pico Berlusconi.<\/p>\n<p>Na picah coat of arms, ki jih stre\u017eejo v hotelu \u200bAustralian Heritage v Sydneyju, je polovica prekrita z mesom kenguruja, obi\u010dajno mariniranega v doma\u010dih za\u010dimbah, druga polovica pa z mesom emuja.<\/p>\n<p>Kenguru, emu, rozine in grah<\/p>\n<p>Med posebne stvaritve, ob katerih se marsikateremu zagrizenemu tradicionalisti\u010dnemu picofilu naje\u017ei ko\u017ea, gotovo spadajo \u0161e pice coat of arms, ki jih stre\u017eejo v hotelu \u200bAustralian Heritage v Sydneyju, saj je polovica klasi\u010dne pice prekrita z mesom kenguruja, obi\u010dajno mariniranega v doma\u010dih za\u010dimbah, druga polovica pa z mesom emuja. Ime je dobila po avstralskem grbu, na katerem se di\u010dita ravno kenguru in emu, sicer pa je tam mogo\u010de naro\u010diti \u0161e pico s krokodiljim mesom. Tudi Rusi so na\u0161li odgovor na italijansko klasiko. Pica Moskva je ena bolj nenavadnih pic na svetu, saj je prekrita s \u0161tirimi, v\u010dasih celo petimi vrstami konzerviranih ali dimljenih rib, surovo ali marinirano \u010debulo, kaprami, koprom in pogosto \u0161e kaviarjem, postre\u017eejo pa jo hladno. Japonci so prav tako izumili svojo zna\u010dilno in v svetu prepoznavno pico, ki jo \u010dastijo kot nekaj posebnega, vsebuje pa krompir in majonezo. Klasi\u010dna japonska majo jaga pica je sestavljena iz tankega testa, ki ga najprej obogatijo s klasi\u010dno paradi\u017enikovo omako, nanjo pa polagajo rezine kuhanega ali pe\u010denega krompirja, svinjske klobase, koruzo, \u010debulo, vse skupaj pa prelijejo z veliko koli\u010dino majoneze, in to celo v dveh slojih. Del pred peko in \u0161e dobro merico, ko je pica \u017ee pe\u010dena, da ostane kremasta in ne postane preve\u010d mastna. Za konec pa sko\u010dimo \u0161e v Brazilijo, \u0161e eno dr\u017eavo, ki je s svojo razli\u010dico krepko oskrunila svetost njenega veli\u010danstva pice. Pica portuguesa oziroma portugalska pica je ena najbolj priljubljenih in tipi\u010dnih brazilskih pic, nanjo pa skoraj vedno padejo mocarela ali kak\u0161en drug sir, \u0161unka, \u010debula, oljke, rezine trdo kuhanega jajca, zeleni grah, srce palme in rozine.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Za prave picoljube so pice nekaj svetega. Pa ne mislimo samo na Italijane. Tanko hrustljavo testo, napihnjeno ob&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":50119,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[17259,17258,17257,37,38,64,63],"class_list":{"0":"post-50118","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-ananas","9":"tag-kenguru","10":"tag-pica","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-svet","14":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116362295847398153","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50118","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50118"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50118\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50119"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50118"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50118"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50118"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}