{"id":50143,"date":"2026-04-07T08:11:08","date_gmt":"2026-04-07T08:11:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/50143\/"},"modified":"2026-04-07T08:11:08","modified_gmt":"2026-04-07T08:11:08","slug":"madrid-in-baskija-se-zaradi-guernice-zmerjata-s-provincialci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/50143\/","title":{"rendered":"Madrid in Baskija se zaradi Guernice zmerjata s “provincialci”"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Najve\u010dje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNajve\u010dje Picassovo platno, ki meri 3,5 metra v vi\u0161ino in 7,8 metra v \u0161irino, ostaja v svojem domicilu, v Muzeju moderne umetnosti Reina Sofia v Madridu. Foto: EPA<\/p>\n

Picassova Guernica \u017ee od leta 1992 visi v Muzeju Reina Sof\u00eda; v preteklosti so si Baski \u017ee ve\u010dkrat prizadevali, da bi sliko preselili v Bilbao, kjer ima svojo izpostavo Guggenheimov muzej, a brez uspeha.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Guggenheimov
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGuggenheimov muzej v Bilbau so odprli leta 1997, stavbo pa postavili po na\u010drtih kanadsko-ameri\u0161kega arhitekta Franka Gehryja. Foto: EPA<\/p>\n

Tokrat so se strasti resni\u010dno razplamtele: predsednica madridske avtonomne skupnosti Isabel D\u00edaz Ayuso in predsednik Baskovske nacionalisti\u010dne stranke Aitor Esteban sta se celo za\u010dela obmetavati z \u017ealjivkami \u2013 oba sta drugo stran obto\u017eila “provincialnosti”.<\/p>\n

“Nobenega smisla ni v tem, da bi umetnine vra\u010dali na mesto izvora,” je argumentirala Ayuso. “Po tej logiki bi morali vsa Picassova dela poslati v M\u00e1lago.” V tem mestu na jugu \u0160panije se je Picasso namre\u010d rodil. “To je provincialno stali\u0161\u010de, kultura pa je univerzalna,” njene besede povzema \u010dasopis The Guardian. Ob tem je poudarila, da so strokovnjaki v muzeju ocenili, da bi prestavljanje velike slike predstavljalo tveganje, da se po\u0161koduje.<\/p>\n

V “afero” potegnili celo pandemi\u010dne ukrepe in Francisca Franca
Esteban je takoj ustrelil nazaj: \u010de je kdo provincialen, je to Isabel D\u00edaz Ayuso, ki si nacionalno identiteto predstavlja kot “pitje piva na terasi lokala” \u2013 s tem se je obregnil ob sporno odlo\u010ditev madridske politi\u010darke, da je v \u010dasu pandemije odlo\u010dila, da lokali lahko ostanejo odprti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ker
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKer Picasso ni \u017eelel, da je slika razstavljena v \u0160paniji, dokler je na oblasti diktator Franco, so jo leta 1958 razstavili v newyor\u0161kem Muzeju moderne umetnosti. Foto: Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia, Dora Maar, VEGAP<\/p>\n

Predsednik baskovske avtonomne skupnosti Imanol Pradales se je ob tem retori\u010dno vpra\u0161al: “Ali \u0161panska vlada premore pogum, da prestavi Guernico? Franca so izvlekli iz njegove grobnice, ne zmorejo pa prenesti ene slike iz Madrida v Baskijo? \u017dogica je na njihovi strani.” Baskovske oblasti so zaprosile, da bi Guernica v Guggenheimovem muzeju visela med 1. oktobrom leto\u0161njega in 30. junijem prihodnjega leta, kot spomin na 90-letnico bombardiranja Guernice.<\/p>\n

Umetnikov komentar brutalnosti in nesmisla vojne
Slika je nastala kot Picassov odziv na bombardiranje baskovskega naselja Guernica leta 1937 v \u0161panski dr\u017eavljanski vojni. Ocene \u0161tevila \u017ertev tega napada so zelo razli\u010dne, od 126 do 1654 ljudi, bombardiranja civilistov iz zraka pa so pozneje postala uveljavljena vojna taktika.<\/p>\n

Delo je nastalo za \u0161panski paviljon na mednarodnem sejmu v Parizu, kjer je \u0160panijo poleg Picassa zastopal Joan Mir\u00f3. Picasso je, potem ko je prebral \u010dlanek o grozljivem uni\u010denju vasi v njegovi rodni \u0160paniji, v Parizu \u010drtal prvotno zamisel, ki jo je pripravljal za \u0161panski paviljon, in ustvaril umetnino, ki je postala eno najvplivnej\u0161ih del 20. stoletja. V njej je pokazal, kako prek arhetipskih simbolov z avantgardno distorzijo dose\u010di univerzalno veljavnost vsebine, ki je hkrati jasen komentar specifi\u010dnega polo\u017eaja.<\/p>\n

Sliko so nato poslali na turnejo po Evropi in ZDA, na kateri so s pobiranjem vstopnin za ogled slike \u2013 za katero je vlada Picassu poleg izpla\u010dila honorarja pokrila stro\u0161ke barv, platna in ateljeja \u2013 zbirali sredstva za pomo\u010d \u0161panskim beguncem. Tako je Picassova mojstrovina prepotovala dobr\u0161en del sveta. Skoraj 100-krat so jo zvili in nato znova razvili, dokler ni za\u010dela pokati barva. Tedaj je bilo odlo\u010deno, da slika ne more ve\u010d potovati. Od leta 1958 se je zato za dalj \u010dasa ustalila na steni newyor\u0161kega muzeja moderne umetnosti MoMA, saj Picasso ni dovolil, da bi bila razstavljena v \u0160paniji, dokler je na oblasti Franco.<\/p>\n

Tudi MoMI niso ugodili
Leta 1981, \u0161est let po Francovi in osem let po Picassovi smrti, so sliko prepeljali v \u0160panijo, kjer je od leta 1992 razstavljena v madridskem Muzeju moderne umetnosti Reina Sofia. Leta 2000 so v madridskem muzeju zavrnili pro\u0161njo za izposojo Guernice MoMI, \u010de\u0161 da “veliki emblem na\u0161ega muzeja mora ostati, brez izjeme, izklju\u010den iz politike posojanja umetnin drugim ustanovam”.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Najve\u010dje Picassovo platno, ki meri 3,5 metra v vi\u0161ino in 7,8 metra v \u0161irino, ostaja v svojem domicilu,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":50144,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[17272,114,17271,17270,62,37,58,60,38,115],"class_list":{"0":"post-50143","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-baskija","9":"tag-entertainment","10":"tag-guernica","11":"tag-pablo-picasso","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116362417503408771","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50143","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50143"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50143\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50144"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50143"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50143"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50143"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}