{"id":50288,"date":"2026-04-07T10:28:06","date_gmt":"2026-04-07T10:28:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/50288\/"},"modified":"2026-04-07T10:28:06","modified_gmt":"2026-04-07T10:28:06","slug":"brez-krvi-ni-zivljenja-vsakih-nekaj-minut-v-sloveniji-nekdo-potrebuje-kri","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/50288\/","title":{"rendered":"Brez krvi ni \u017eivljenja: vsakih nekaj minut v Sloveniji nekdo potrebuje kri"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

“\u010ceprav znanost hitro napreduje, ni tehnologije, ki bi nadomestila potrebe po krvi dolo\u010denega\u00a0odstotka\u00a0ljudi.”\u00a0
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Dr. Ivica Mari\u0107, doktor znanosti, specialist transfuzijske medicine, je svojo poklicno pot za\u010del leta 2011, ko je na ZTM za\u010del specializacijo. Medtem je leto in pol deloval tudi na Zavodu Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv \u2013 Slovenija transplant, kjer je poglobil svoje znanje s podro\u010dja transplantacijske medicine. Po zaklju\u010deni specializaciji je nadaljeval delo na podro\u010dju transfuzijske medicine ter postopoma prevzel tudi vodstvene naloge. Funkcijo strokovnega direktorja opravlja dobro leto dni in je\u00a0odgovoren za strokovno vodenje zavoda, razvoj dejavnosti in usklajevanje delovanja znotraj zdravstvenega sistema. Njegovo strokovno delo zajema \u0161irok spekter podro\u010dij, med drugim krvodajalstvo in preskrbo s krvjo, diagnosti\u010dne dejavnosti, podporo transplantacijski medicini ter razvoj naprednih oblik zdravljenja, kot je celi\u010dna terapija. Aktivno sodeluje tudi v pedago\u0161kih procesih\u00a0na Medicinski fakulteti, kjer prispeva k izobra\u017eevanju in usposabljanju novih generacij zdravstvenih strokovnjakov.<\/p>\n

Zakaj je Zavod za transfuzijsko medicino nepogre\u0161ljiv del javnega zdravstvenega sistema?\u00a0Se ljudje dovolj zavedajo njegovega pomena?<\/p>\n

Premalo. Ne samo splo\u0161na javnost, tudi znotraj zdravstva. Na\u0161i odjemalci storitev oziroma krvnih komponent ne poznajo celotnega ozadja na\u0161ega sistema in krvodajalstva ter posledi\u010dno pomena transfuzijske medicine za zdravstvo. Brez krvi si te\u017eko predstavljamo varnega poteka operacij, transplantacij in ostalih procesov, ki jih podpiramo. Poleg tega izvajamo ogromno diagnosti\u010dnih storitev, popolnoma podpiramo transplantacijske dejavnosti, i\u0161\u010demo primerne darovalce krvotvornih mati\u010dnih celic, testiramo in preverjamo skladnost tako pri organih kot tkivih. V ozadju se skriva res \u0161irok spekter na\u0161ega dela, ki vedno ni viden.\u00a0<\/p>\n

Javno zdravstvo torej brez u\u010dinkovitega sistema preskrbe s krvjo sploh ne more delovati?<\/p>\n

Absolutno. To je osnovni del zdravstvenega sistema, \u010de gledava splo\u0161no. Kljub temu\u00a0da smo zelo napredovali v medicini, je \u0161e vedno ogromno stanj, ki jih zdravimo s krvjo in krvnimi komponentami.<\/p>\n

\"Strokovni<\/p>\n

Strokovni direktor poseben poudarek namenja tudi ozave\u0161\u010danju o pomenu krvodajalstva in krepitvi sistema, ki temelji na prostovoljnem, anonimnem in nepla\u010danem darovanju krvi.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Bi se zdravstveni sistem lahko sesul, \u010de bi zmanjkalo krvi ali darovalcev?<\/p>\n

Povsem sesul ne, bi pa lahko zelo trpele dolo\u010dene panoge.\u00a0Omenil bi vse nepredvidljive nesre\u010de, kjer gre pogosto za ogromne izgube krvi. Nikoli ne ve\u0161, ali se bo na primer zgodila masovna nesre\u010da, v kateri bo deset po\u0161kodovanih udele\u017eencev potrebovalo zdravljenje s krvjo. Med drugim bi bili ogro\u017eeni tudi hematolo\u0161ki oziroma internisti\u010dni pacienti, ki so pogosto zdravljeni s krvnimi komponentami. V osnovi je pri takih bolnikih moten proces nastajanja lastne krvi, zato rabijo nadome\u0161\u010danje krvi. Na primer, imamo bolnike, ki redno, 10, 15 let prejemajo transfuzijo, mese\u010dno ali celo tedensko.\u00a0<\/p>\n

In zato je nujna neprestana zadostna preskrba s krvjo?<\/p>\n

Tako je, zalog je\u00a0za od sedem\u00a0do deset\u00a0dni.\u00a0<\/p>\n

Omenili ste, kaj vse omogo\u010dajo transfuzije \u2013\u00a0operacije, zdravljenje raka, okrevanje po nesre\u010dah\u00a0… torej neposredno re\u0161ujete\u00a0\u017eivljenja?<\/p>\n

Gotovo … kolega, zdravnik, ve\u010dkrat pravi, da na transfuziji re\u0161imo najve\u010d \u017eivljenj, samo se tega nih\u010de ne zaveda.\u00a0<\/p>\n

Kako pomembna pa je solidarnost ljudi za delovanje celotnega sistema? Dr\u017ei, da v Sloveniji kri nekdo potrebuje vsakih nekaj minut?<\/p>\n

Res je, vsakih nekaj minut nekdo potrebuje kri, in da smo v Sloveniji samozadostni, dnevno potrebujemo okoli 350 enot. Ker je osnovni cilj zagotavljanje krvi za bolnike, imamo dober sistem krvodajalstva in zagotavljamo vse potrebe po krvi.\u00a0Vsako leto pripravimo\u00a0okoli 160.000 enot krvnih komponent in opravimo\u00a0ve\u010d kot milijon diagnosti\u010dnih storitev.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Ve\u010dja kot je baza, ve\u010dja je verjetnost, da najdemo ustreznega darovalca za bolnika.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Kaj bi se, hipoteti\u010dno, zgodilo, \u010de bi \u0161tevilo krvodajalcev skokovito upadlo?\u00a0<\/p>\n

Za en dan verjetno ni\u010d, dolgoro\u010dno pa bi to lahko bila zelo velika te\u017eava, ker so zaloge omejene. V Sloveniji imamo anonimno, prostovoljno in\u00a0brezpla\u010dno darovanje krvi, v nekaterih dr\u017eavah ljudi vabijo, v smislu “preden gre\u0161 na operacijo, pripelji deset ljudi za darovanje krvi”.<\/p>\n

Tega si mi nikakor ne \u017eelimo. Zadnja leta nimamo velikih te\u017eav, se pa spominjam poletja pred kak\u0161nimi desetimi leti, takrat je bilo hudo … nesre\u010da ne po\u010diva in niti pacienti ne poznajo dopusta.<\/p>\n

In cilj je seveda varna kri?\u00a0<\/p>\n

Ja, na eni strani za tistega, ki jo prejme, in na drugi strani za tistega, ki jo daruje. Zato preverjamo samega darovalca in \u0161tevilne parametre krvi. Kot zanimivost, na primer\u00a0zaradi podnebnih sprememb in \u0161tevilnih novih bolezni, ki jih v sezoni prena\u0161ajo tigrasti komarji,\u00a0imamo za darovalce dodatna vpra\u0161anja in\u00a0testiranja, na primer na virus Zahodnega Nila.\u00a0<\/p>\n

Koliko darovalcev pa je neprimernih?<\/p>\n

Okoli deset odstotkov, kar je primerljivo z ostalimi razvitimi dr\u017eavami. Bodisi zaradi lastnih stanj, bolezni, posega, ali pa so bili na kak\u0161nem endemi\u010dnem obmo\u010dju, kjer so prisotne dolo\u010dene oku\u017ebe, ki se lahko prena\u0161ajo s krvjo. Neko\u010d smo take preventivno odklonili, danes so na voljo \u017ee omenjena razli\u010dna testiranja, denimo zadnji dve leti sistemati\u010dno od 1. junija dalje vse darovalce testiramo na prisotnost virusa Zahodnega Nila.\u00a0<\/p>\n

Na zavodu ne zbirate le krvi. Kaj se \u0161e skriva v ozadju va\u0161ega dela?<\/p>\n

Na\u0161e naloge so razdeljene na \u0161tiri glavne stebre delovanja. Prvi steber je krvodajalstvo, kamor sodi preskrba s krvjo in s tem povezani procesi kot so predelava krvi, ustrezno hranjenje krvi in distribucijo\u00a0krvi. Drugi pomemben steber so diagnosti\u010dne storitve, kjer testiramo darovalce in tudi paciente, pri \u010demer pomagamo pri njihovem zdravljenju. Tretji steber so\u00a0terapevtske storitve, kjer gre ve\u010dinoma za celi\u010dno zdravljenje, presaditev krvotvornih mati\u010dnih celic, ve\u010dinoma pri hematolo\u0161kih in\u00a0onkolo\u0161kih bolnikih. \u010cetrti steber pa so zdravila iz krvi.\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Velikokrat se nih\u010de ne zaveda, da neposredno re\u0161ujemo \u017eivljenjja. Ampak brez transfuzije \u0161tevilni bolniki ne bi pre\u017eiveli.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Kako pa je s shranjevanjem krvi, da se kri ne “pokvari”?\u00a0<\/p>\n

Kri predelamo v krvne komponente in vsaka komponenta se hrani v optimalnem okolju. Za eritrocite je to v hladilniku do\u00a08 stopinj\u00a045 dni od odvzema, za trombocite 7 dni na sobni temperaturi, za sve\u017eo zmrznjeno plazmo pa do 3 leta na\u00a0minus 25 stopinj Celzija. Kri je “\u017eiva”\u00a0in ko pote\u010de rok, je lahko nevarna oziroma nima \u017eelenega u\u010dinka.\u00a0Podobno kot velja za vse stvari, ki imajo rok uporabe.<\/p>\n

Zakonodaja oziroma standardi kakovosti na podro\u010dju transfuzijske medicine\u00a0so zelo visoki. Po omenjenih rokih kri uni\u010dimo, a je tega zelo malo, zaradi stalnega in skrbnega spremljanja zalog in uravnavanja zalog krvi. Pri ni\u017ejih zalogah krvi skrbimo za pove\u010danje \u0161tevila odvzemov, pri vi\u0161jih pa obratno.<\/p>\n

Kaj bi izpostavili med trenutne klju\u010dne izzive zavoda?<\/p>\n

Izzivov je veliko, a vedno ohranjam optimizem. \u017deleli bi si nove stavbe, ker je ta dotrajana in ne pokriva vseh na\u0161ih dejavnosti, saj delujemo na ve\u010d lokacijah. \u0160e en izziv je informacijski sistem, enotna Slovenska transfuzijska slu\u017eba. Pomemben izziv pa je \u0161tevil\u010dnej\u0161i register Slovenija Donor, to je seznam\u00a0nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne mati\u010dne celice za bolnike s krvnim rakom, za katere je presaditev teh celic velikokrat edina mo\u017enost za pre\u017eivetje.<\/p>\n

\u010ce povem plasti\u010dno, tudi med sorodniki je zelo\u00a0malo verjetno, da se boste ujemali v popolnosti. Zato je izjemno pomembno, da imamo \u010dim ve\u010dji doma\u010d register. Ves \u010das ga\u00a0vzdr\u017eujemo in\u00a0dopolnjujemo, da zagotovimo \u010dim ve\u010dji nabor vpisanih. \u0160tevil\u010dnej\u0161i kot je, ve\u010dja je mo\u017enost, da pacientu najdemo ustreznega darovalca.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Trenutno smo samozadostni. Izziv pa predstavlja staranje prebivalstva,” je izpostavil Mari\u0107. Ve\u010d ljudi potrebuje kri, manj pa jih daruje.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Krvodajalci so lahko\u00a0polnoletne\u00a0osebe, dolo\u010dena pa je tudi zgornja meja?<\/p>\n

Krvodajalalci\u00a0morajo biti polnoletni, zgornja meja je 65 let. Biti mora zdrav. Biti morajo zdravi, darujejo pa lahko tudi dolo\u010deni krvodajalci z dolo\u010denimi boleznimi in zdravili. Primernost za darovanje, v skrbi za krvodajal\u010devo in pacientovo zdravje, pa preveri oziroma dolo\u010di zdravnik. Naredimo vse, da ne bi \u0161kodovali krvodajalcu ali prejemniku krvi.\u00a0<\/p>\n

\"Ivica<\/p>\n

Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

ZTM zdru\u017euje sedem lokacij za transfuzijsko dejavnost in skupaj s pribli\u017eno 360 zaposlenimi zberejo okoli 70 odstotkov krvi v Sloveniji. Na zavodu bele\u017eijo pribli\u017eno 62 tiso\u010d prijav, letno kri daruje okoli 63 tiso\u010d oseb. Poleg 250 terenskih krvodajalskih akcij, na zavodu potekajo vsakodnevne krvodalske akcije , ob\u010dasno se organizirajo tudi interesne skupine kot so \u0161tudenti, motoristi, planinci, obi\u0161\u010dejo jih tudi kurenti. “Gre za mo\u010dne skupine in pisano dru\u0161\u010dino in na na\u0161o krvodajalsko bazo smo res ponosni,”\u00a0je \u0161e dejal\u00a0Mari\u0107.\u00a0<\/p>\n

Kak\u0161en vpliv pa imajo nove tehnologije? Govori se \u017ee o “umetni krvi”.\u00a0<\/p>\n

Pri obvladovanju dolo\u010denih kroni\u010dnih obolenj na primer so \u017ee u\u010dinkovitej\u0161a dolo\u010dena zdravila. Pa vendar, \u010de obilno krvavite, brez krvi ne boste pre\u017eiveli. Trenutno ne obstaja tehnologija, ki bi nadomestila\u00a0potrebe po zdravljenju s krvjo, vsaj pri dolo\u010denih pacientih. Bomo videli, kaj bo z umetno krvjo, trenutno \u0161e ne obstaja popoln nadomestek.\u00a0<\/p>\n

Na zavodu podpirate tudi vodenje nose\u010dnic?<\/p>\n

V bistvu smo ena redkih dr\u017eav, ki ima urejeno ciljano za\u0161\u010dito RhD\u00a0negativnih nose\u010dih \u017eensk in jih skrbno spremljamo. Gre za prepre\u010devanje hemoliti\u010dne bolezeni ploda, ki je lahko nevarna komplikacija v nose\u010dnosti. Poenostavljeno, s tehnologijo lahko testiramo plod iz krvi matere in na podlagi rezultatov testiranj se odlo\u010dimo za potencialno za\u0161\u010dito ploda. Mislim, da na nacionalnem nivoju to izvajajo le redke dr\u017eave v svetu.<\/p>\n

Vam je v spominu ostal kak poseben dogodek, ko ste prav z va\u0161o pomo\u010djo nekomu re\u0161ili \u017eivljenje?\u00a0<\/p>\n

Nedavno je k nam pri\u0161la krvodajalka in je bila te\u017eava pri testiranju njene krvi,\u00a0kar je zna\u010dilno za dolo\u010dena bolezenska stanja, ve\u010dinoma hematolo\u0161ke narave. Napotili smo\u00a0jo na nadaljnjo obravnavo. Izkazalo se je, da ima resni\u010dno hematolo\u0161ko obolenje, k nam pa se je vrnila kot pacientka, pri kateri smo sodelovali pri presaditvi KMC (krvotvorne\u00a0mati\u010dne\u00a0celice, op. p.).\u00a0<\/p>\n

Naklju\u010dno odkritje torej?<\/p>\n

Res … zaradi obiska pri nas in z veliko zahvalo na\u0161i zdravnici, ki je bila pozorna in se posvetila primeru.\u00a0<\/p>\n

Bi moral vsak vsaj enkrat v \u017eivljenju darovati kri?\u00a0<\/p>\n

Na\u0161a \u017eelja je, da imamo \u010dim ve\u010d krvodajalcev, vendar darovanje, kljub \u017eelji po pomo\u010di, ni za vsakega. Na primer, \u010de gledava \u010disto fiziolo\u0161ko, osebam z ni\u017ejim pritiskom se pogosto vrti, lahko jim je slabo, nekateri se bojijo medicinskih igel …\u00a0To ne gre na silo, ljudje si morajo krvodajalstva \u017eeleti. Na\u0161 cilj pa je, da tisti, ki se za krvodajalstvo odlo\u010dijo, odvzem krvi uspe\u0161no izpeljejo in se k nam vra\u010dajo.\u00a0 Zato bi se na tem mestu zahvalil vsem na\u0161im krvodajalcem in prav vsem, ki so vklju\u010deni v verigo preskrbe s krvjo. Skupaj omogo\u010damo nemoteno delovanje na\u0161ega zdravstvenega sistema.<\/p>\n

\"Kri<\/p>\n

Kri ni neomejen vir. Je nacionalno bogastvo, dobrina z omejenim rokom trajanja, je posebej izpostavil dr. Ivica Mari\u0107. Prav zato je pomembno, da se tako zdravstveni delavci kot \u0161ir\u0161a javnost zavedajo njene vrednosti.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"“\u010ceprav znanost hitro napreduje, ni tehnologije, ki bi nadomestila potrebe po krvi dolo\u010denega\u00a0odstotka\u00a0ljudi.”\u00a0 Foto: Ana Kova\u010d Dr. Ivica…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":50289,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[17303,32,17301,7209,8473,35,31,34,5666,36,3023,37,38,12050,33,17304,17305,9648,17302,3916],"class_list":{"0":"post-50288","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-darovanje","9":"tag-headlines","10":"tag-ivica-maric","11":"tag-javno-zdravstvo","12":"tag-kri","13":"tag-najpomembnejse-novice","14":"tag-news","15":"tag-novice","16":"tag-onkologija","17":"tag-osrednje-novice","18":"tag-prostovoljstvo","19":"tag-slovene","20":"tag-slovenscina","21":"tag-strokovni-direktor","22":"tag-top-stories","23":"tag-transfuzija","24":"tag-transplantacijska-medicina","25":"tag-zaloga","26":"tag-zavod-rs-za-transfuzijsko-medicino","27":"tag-zdravljenje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116362956484380379","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50288","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50288"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50288\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50289"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50288"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50288"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50288"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}