{"id":50351,"date":"2026-04-07T11:34:10","date_gmt":"2026-04-07T11:34:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/50351\/"},"modified":"2026-04-07T11:34:10","modified_gmt":"2026-04-07T11:34:10","slug":"drama-rtv-slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/50351\/","title":{"rendered":"Drama – RTV SLO"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kristoffer
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKristoffer Borgli si v svojih filmih praviloma zamisli absurdne, pretirane situacije, prek katerih nato analizira dileme in tesnobe sodobnega \u017eivljenja. Foto: Blitz film & video distribution d.o.o.<\/p>\n

Studio A24 je promocijo Drame, novega v seriji njihovih filmov, ki na ljubezen pogledajo skozi nekonvencionalno prizmo (Ljubica<\/a>, Pretekla \u017eivljenja<\/a>, Popolna zveza<\/a>), namerno zasidral okrog “\u0161okantnega razkritja”. To zbuja (napa\u010den) vtis, da se norve\u0161ki re\u017eiser in scenarist Kristoffer Borgli za kakr\u0161en koli u\u010dinek svojega filma naslanja predvsem na element presene\u010denja in \u0161oka.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Zendaya
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZendaya in Robert Pattinson sta skupaj posnela kar tri filme zapored: po Drami ju bomo \u0161e letos videli v tretjem delu Pe\u0161\u010denega planeta Denisa Villeneuva in v Odiseji Christopherja Nolana. Foto: Blitz film & video distribution d.o.o.<\/p>\n

Preobrat, ki se zgodi \u017ee okrog 20. minute filma, ni in ne more biti ni\u010d ve\u010d kot le scenaristi\u010dni prijem, ki resni\u010dno zgodbo \u0161ele spravi v tek. Tudi, \u010de bi “veliko skrivnost” vedeli v naprej, to v ni\u010demer ne uni\u010di izku\u0161nje filma: Drama je namerno nelagoden hibrid skrajno ameri\u0161ke teme in skandinavskega pristopa, ogljeno \u010drna farsa, precizna karakterna \u0161tudija in lakmusov papir posameznikove empatije.<\/p>\n

Norve\u017ean, ki je v prej\u0161njih filmih tematiziral narcizem dobe dru\u017ebenih omre\u017eij (Bolna punca, 2022) in “kulturo \u010drtanja” (Sanjski scenarij, 2023), je zdaj eno velikih tabutem ameri\u0161ke popkulture predrzno zapakiral v parametre romanti\u010dne komedije. <\/p>\n

Emma (Zendaya) in britanski priseljenec Charlie (Robert Pattinson) imata na videz popolno, lagodno \u017eivljenje vi\u0161jega srednjega (ali pa kar premo\u017enega) razreda: ona je literarna urednica, on muzejski kurator, njuno stanovanje v Bostonu pa je idili\u010dna oaza knjig, dizajnerskega pohi\u0161tva in dobrega okusa. Od poroke ju lo\u010di manj kot teden dni in zadnji dnevi njunega “samskega” \u017eivljenja so natrpani z iskanjem DJ-ja, urami plesa, posku\u0161anjem tort in podobnimi predporo\u010dnimi rituali. V redkih prostih trenutkih Charlie s pomo\u010djo najbolj\u0161ega prijatelja Mika (Mamoudou Athie) dokon\u010duje svoj poro\u010dni govor, kar je priro\u010dna struktura za spominske prebliske. Tako se lahko vrnemo v kavarno, kjer sta se na\u0161a protagonista spoznala: Charlie se je pretvarjal, da obo\u017euje knjigo, v katero je bila Emma zatopljena. Se je \u017ee v tej nedol\u017eni la\u017ei skrivalo svarilo, da se na temeljih neiskrenosti ne da zgraditi trdne zveze? Ali pa je to le obi\u010dajen del igre ljubezni, predstavljanje malce idealizirane razli\u010dice sebe? Se zaljubimo v resni\u010dno osebo ali tisto razli\u010dico sebe, ki nam jo je partner pripravljen pokazati? Bi ga ljubili tudi, \u010de bi ga resni\u010dno poznali v globino du\u0161e?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Alana
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAlana Haim je sijajna v vlogi pasivno agresivne dru\u017eice, ki na neki to\u010dki “v \u0161ali” vpra\u0161a, ali je nalogo dobila, ker Emma “nima nobenih pravih prijateljic”. Foto: Blitz film & video distribution d.o.o.<\/p>\n

Svarilna znamenja se spremenijo v signalne rakete, ko na\u0161 par in njuna najbolj\u0161a prijatelja, Mike in Rachel (Alana Haim), na testiranju poro\u010dnega menija spijejo kozarec ali dva preve\u010d. Rachel, ki je tudi Emmina dru\u017eica, odpre novo temo pogovora: vsak mora razkriti “najhuj\u0161o stvar, ki jo je kdaj naredil”. Ideja se zdi nedol\u017ena: le kaj bi ti vsakdanji ljudje lahko skrivali huj\u0161ega, kot je morda nezvestoba ali kaka manj\u0161a kraja? Prve tri anekdote svojih protagonistov dejansko ne prika\u017eejo v najbolj\u0161i lu\u010di, a so sprejete v duhu prijateljskega razumevanja. Dokler Emmina zgodba ne naleti najprej na grobno ti\u0161ino, potem na ogor\u010denje.<\/p>\n

Sledijo kvarniki. Ne berite naprej, \u010de filma \u0161e niste videli.<\/p>\n

Emmina velika skrivnost je v tem, da je kot depresivna, osamljena najstnica precej resno na\u010drtovala strelski pohod na svoji \u0161oli. Dejstvo, da si je v zadnjem trenutku premislila in na\u010drta ni speljala, o\u010ditno ni olaj\u0161evalna okoli\u0161\u010dina – vsaj ne za Rachel, ki je nad to zgodbo najbolj zgro\u017eena. Do tega se po\u010duti upravi\u010dena, ker ima navsezadnje “sestri\u010dno, ki je na invalidskem vozi\u010dku zaradi \u0161olskega streljanja!!” – za katero njena najbolj\u0161a prijatelja sicer do tistega trenutka nista \u0161e nikoli sli\u0161ala. <\/p>\n

\u010ceprav je film (predvsem v ZDA) prav zaradi motiva \u0161olskega streljanja marsikoga zmotil kot “prazna provokacija”, Borgli v resnici precej jasno poka\u017ee, da gre manj za vsebino Emminega priznanja in bolj za popotresni \u0161ok njene zgodbe med ljudmi, ki naj bi jo imeli radi. Napori, da bi na razkritje reagirali eti\u010dno “pravilno” in z zadostno mero moralnega ogor\u010denja, jih razgalijo kot vase zagledane in dvoli\u010dne – \u0161e posebej, ker bo vsak od njih \u0161e pred koncem filma vsaj enkrat ravnal globoko nemoralno. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Charlie
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tCharlie sku\u0161a novo informacijo v svojih mislih uskladiti z Emmo, ki jo pozna. Bolj ko nanjo pritiska za kake dodatne informacije, bolj se Emma umika vase – jasno je, da je to poglavje \u017eivljenja zanjo \u0161e vedno travmati\u010dno. Foto: A24\/AP<\/p>\n

Te\u017ei\u0161\u010de pripovedi se z Emme prenese na Charlieja, ki je po usodni ve\u010derji iz dneva v dan ve\u010dja \u010dustvena razvalina. Bolj se trudi potla\u010diti svojo paniko, bolj na povr\u0161je brbotajo stare napetosti in zamere, ki so v tej zvezi o\u010ditno obstajale \u017ee ves \u010das. Iz svojega govora izbri\u0161e omembe Emmine empatije in dobrote; v sanjah ga preganjajo vizije njegove zaro\u010denke s pu\u0161ko v roki in njunih poro\u010dnih gostov, ki so jih pokosili streli. Ko Emma stopi v sobo z no\u017eem v roki, Charlie instinktivno trzne. Njuna nezmo\u017enost iskrene komunikacije tr\u010di ob kulturne razlike, napetost pa bo vreli\u0161\u010de dosegla morda najbolj mu\u010dni filmski poroki od Von Trierjeve Melanholije (2011). <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kot
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKot eden od producentov je pod film podpisan re\u017eiser Ari Aster, ki v svojih filmih prav tako rad \u0161okira s provokativnimi premisami. Foto: A24\/AP<\/p>\n

Film zbuja nelagodje zato, ker jasno poka\u017ee, da v svetu, ki performativnost postavlja pred dejansko empatijo in razumevanje bli\u017enjega, iskreni pogovori postanejo nemogo\u010di. Poka\u017ee tudi, da \u010dustveno ravnovesje ni tako zelo \u010drno-bela kategorija.<\/p>\n

Norve\u017ean Kristoffer Borgli uporabi klasi\u010dni prijem filmov, ki upodabljajo gluhe ali slabo slu\u0161e\u010de like: zvo\u010dna slika filma preklaplja med zvokom in nenadnimi ti\u0161inami, kar samo \u0161e dodatno pod\u010drta prepad med Emmo in njeno okolico. (Protagonistka je namre\u010d na eno gluha, kar je prav tako povezano z njeno “skrivnostjo”.)<\/p>\n

Emma je na prvi pogled lik sarkasti\u010dne mlade \u017eenske z odporom do introspekcije, kakr\u0161no je Zendaya upodobila \u017ee v Evforiji; postopni razkroj njenih obrambnih mehanizmov pri\u010da o potencialu igralke, ki jo Hollywood praviloma obravnava “samo” kot zvezdo. Spominski prebliski, v katerih mlado Emmo upodobi Jordyn Curet, nas brez odve\u010dne sentimentalnosti postavijo v \u010devlje trpe\u010de najstnice, abstraktni vlo\u017eki, v katerigh mlada Emma soobstaja v istih kadrih z odraslim Charliejem, pa so pomenljiva meditacija o naravi intimnosti in ljubezni.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ko
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKo se s Charliejem spoznata, Emma v kavarni bere roman “The Damage” avtorice Harper Ellison, kar je v celoti izmi\u0161ljena kombinacija.Foto: A24\/AP<\/p>\n

Film je namerna statisti\u010dna anomalija, ki na glavo postavi na\u0161e vnaprej\u0161nje predstave o spolu in rasi: \u0161olski strelec bi bil na papirju veliko prej Charlie kot pa Emma (in Robert Pattinson z vidnim navdu\u0161enjem pod\u010drta neprilagojenost svojega lika.) Charlie kot outsider, kot Neameri\u010dan avtomati\u010dno zavzema distanco do morbidnega fenomena, ki zaznamuje premnoga otro\u0161tva v ZDA. Na neverbalni ravni je ves \u010das prisotno vpra\u0161anje rasnih odnosov. Zakaj je dru\u0161\u010dina bolj ogor\u010dena nad Emminim “miselnim zlo\u010dinom” kot nad Rachel, ki je priznala maltretiranje vrstnika, ki se je v resnici zgodilo? Zakaj Rachel o svojem mo\u017eu misli, da je “odra\u0161\u010dal ob oro\u017eju”, \u010deprav to ni res? Borgli naka\u017ee, zakaj Emmo s tako lahkoto prekvalificirajo iz ljubljene osebe v gro\u017enjo, a tega nikoli eksplicitno ne imenuje. Podobno kot \u017ee v Sanjskem scenariju se vrti okrog vpra\u0161anj konformizma, pripadanja in na\u0161ega moralnega vrednotenja ljudi na podlagi “zlo\u010dinov”, ki jih niso niti zagre\u0161ili. <\/p>\n

Drama se ne spra\u0161uje, ali si Emma (in z njo vsak med nami) zaslu\u017ei “odpu\u0161\u010danje” ali ne – vpra\u0161anje je, ali je njena okolica dovolj mo\u010dna za radikalno gesto su\u010dutja. \u010ce biti ljubljen pomeni, da si nekomu (po)znan do obisti, nas Drama soo\u010di z nelagodnim spoznanjem, da ranljivost in iskrenost v\u010dasih nista dobrodo\u0161li niti v najbolj intimnih odnosih. <\/p>\n

Ocena: 4+<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tThe Drama [Drama] | trailer | samo v kinu od 2. aprila<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kristoffer Borgli si v svojih filmih praviloma zamisli absurdne, pretirane situacije, prek katerih nato analizira dileme in tesnobe…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":50352,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[17331,4622,114,5192,5193,17334,17330,17332,62,37,58,60,38,17333,115,5450],"class_list":{"0":"post-50351","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-alana-haim","9":"tag-drama","10":"tag-entertainment","11":"tag-filmska-kritika","12":"tag-filmska-recenzija","13":"tag-kristoffer-borgli","14":"tag-mamoudou-athie","15":"tag-robert-pattinson","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-the-drama","22":"tag-zabava","23":"tag-zendaya"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116363215741623596","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50351","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50351"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50351\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50352"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50351"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50351"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50351"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}