{"id":51222,"date":"2026-04-08T05:42:11","date_gmt":"2026-04-08T05:42:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/51222\/"},"modified":"2026-04-08T05:42:11","modified_gmt":"2026-04-08T05:42:11","slug":"z-dobrimi-nameni-je-v-politiki-tlakovana-pot-v-pekel-portal24","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/51222\/","title":{"rendered":"z dobrimi nameni je v politiki tlakovana pot v pekel ~ Portal24"},"content":{"rendered":"<p>Nekdanji zunanji minister in diplomat Dimitrij Rupel je ob praznovanju 80. rojstnega dne predstavil novo knjigo Dobri nameni. V njej je predstavil klju\u010dne trenutke ob osamosvojitvi dr\u017eave, z dobrimi nameni pa je po njegovih besedah tudi v politiki tlakovana pot v pekel. Kot poro\u010da STA, so govorci ob tem potegnili tudi vzporednice z aktualno politi\u010dno situacijo.<\/p>\n<p>Slavnostni govorci na akademiji, ki so jo organizirali Slovenska matica, Nova univerza in In\u0161titut Nove revije, so bili nekdanji ustavni pravnik Peter Jambrek, nekdanji notranji minister Igor Bav\u010dar, publicist Igor Omerza in predsednik SDS Janez Jan\u0161a.<\/p>\n<p>Knjiga o Sloveniji in osamosvojitveni generaciji<\/p>\n<p>Jambrek je Ruplovo knjigo predstavil kot roman o zgodovinsko pomembnih osebah in dogodkih. Njegov osrednji subjekt pa je Slovenija, saj Rupel poleg njenega rojstva opisuje tudi \u201enjene poroke in razveze, ob tem pa njene \u0161tevilne zablode in dose\u017eke\u201c.<\/p>\n<p>Rupel je v nagovoru dejal, da se je v pravem trenutku pridru\u017eil veliki osamosvojitveni generaciji. Med njene \u010dlane poleg sebe, Janeza Jan\u0161e, Igorja Bav\u010darja, Igorja Omerze in Petra Jambreka \u0161teje \u0161e Franceta Bu\u010darja, Ivana Omana, Tarasa Kermaunerja, Jo\u017eeta Pu\u010dnika, Nika Grafenauerja, Tineta Hribarja, Milana Ku\u010dana, Lojzeta Peterleta in Janeza Drnov\u0161ka.<\/p>\n<p>Simboli te generacije so samostojna, neodvisna dr\u017eava, ki je \u010dlanica Organizacije zdru\u017eenih narodov, EU in Nata, je na\u0161tel. Domoljubne generacije po njegovem mnenju dru\u017eijo dobri nameni v zvezi s slovenskim narodom, nesporno sporo\u010dilo knjige pa je, da je z dobrimi nameni tlakovana pot v pekel.<\/p>\n<p>Vzporednice z dana\u0161njo politiko<\/p>\n<p>Jambrek je potegnil vzporednice med izidom prvih demokrati\u010dnih volitev 8. aprila 1990 in leto\u0161njimi parlamentarnimi volitvami. Podobnosti so po njegovem mnenju v rezultatu, ki gre \u201ev korist kontinuitete strank, naslednic Demosove ureditve\u201c.<\/p>\n<p>Predsednik NSi Jernej Vrtovec in predsednik Demokratov An\u017ee Logar sta v t. i. tretji blok povabila tudi stranko SD, kar je bilo po Jambrekovi oceni \u201evelikodu\u0161no darilo, primerljivo s ponujeno roko sprave\u201c. Zavrnitev povabila s strani SD pa vidi kot simbolno sporo\u010dilo, da se ni ponovilo spravljivo leto 1989. \u010ce se ne more ponoviti sinergija dveh blokov, je po njegovem mnenju smiselno ponoviti vsaj Demosovo izku\u0161njo.<\/p>\n<p>Rupel Dobre namene trenutno vidi v namenih Janeza Jan\u0161e in t. i. tretjega bloka, ki ga tvorijo NSi, Demokrati in Resni.ca, da sestavijo \u201eneko novo vlado\u201c in prekinejo tradicijo prevlade \u201elevi\u010darske politike\u201c. Tudi vladi Roberta Goloba so \u201epriro\u010dnik za vladanje\u201c napisali v Levici, je dejal.<\/p>\n<p>Ocene o razmerjih sil in prihodnjih potezah<\/p>\n<p>Slovesnosti se je udele\u017eil tudi prvi predsednik vlade Lojze Peterle, ki je ocenil, da je ustanovitev tretjega bloka precej prispevala h kristalizaciji trenutne politi\u010dne situacije. \u201eMislim, da bo izredno te\u017eko sestaviti vlado na osnovi koalicije, ki je vladala doslej,\u201c je dejal. Ob tem je ocenil, da \u201ebomo do\u017eiveli zelo zanimiv teden\u201c. Izvolitev predsednika DZ bo po njegovih besedah pokazala, \u201ekam bodo stvari \u0161le\u201c. V tem trenutku pa ne pri\u010dakuje, da bi bil za predsednika DZ izvoljen Janez Cigler Kralj oziroma da bi poslanci \u017ee zdaj izvolili predsednika DZ \u201eiz te strani\u201c. Tudi v to, da bi vlado vodil kdo drug kot Janez Jan\u0161a ali Robert Golob, ne verjame.<\/p>\n<p>Jan\u0161a pa se je v nagovoru spominjal nastanka majni\u0161ke deklaracije, kjer sta v Ruplovem kabinetu soglasje prejela dva \u0161e vedno aktualna stavka, da \u201e\u017eelimo \u017eiveti v suvereni dr\u017eavi slovenskega naroda, kjer si bomo sami dolo\u010dali vero in postave\u201c. Po njegovem mnenju ta drugi stavek \u0161e ni uresni\u010den, saj \u201eto v glavnem dela nekdo drug za nas\u201c. Ocenil je tudi, da Slovenija ni uspe\u0161no izpeljala tranzicije in je zelo blizu temu, da imamo \u201enamesto vladavine prava vladavino korupcije in namesto svobode govora monopole la\u017ei\u201c.<\/p>\n<p>Akademije so se med drugim udele\u017eili nekdanji predsednik republike Borut Pahor, nekdanji minister za izobra\u017eevanje \u017diga Turk, nekdanji predsednik DZ Janez Podobnik, nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti, uradni govorec v \u010dasu osamosvajanja Jelko Kacin in poslanka SDS Alenka Jeraj.<\/p>\n<p>Povezani \u010dlanki: <\/p>\n<p>  Navigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nekdanji zunanji minister in diplomat Dimitrij Rupel je ob praznovanju 80. rojstnega dne predstavil novo knjigo Dobri nameni.&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":51223,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[8422,3985,124,54,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-51222","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-dimitrij-rupel","9":"tag-knjige","10":"tag-ljubljana","11":"tag-sds","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116367493933425795","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51222","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=51222"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51222\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/51223"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=51222"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=51222"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=51222"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}