{"id":51925,"date":"2026-04-08T16:35:11","date_gmt":"2026-04-08T16:35:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/51925\/"},"modified":"2026-04-08T16:35:11","modified_gmt":"2026-04-08T16:35:11","slug":"revolucija-je-pojedla-lastne-otroke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/51925\/","title":{"rendered":"revolucija je pojedla lastne otroke"},"content":{"rendered":"

Bila je jesen leta 1978. V zraku nad Teheranom sta se me\u0161ala oster vonj po solzivcu in \u010drn dim gore\u010dih pnevmatik. Zidovi okoli teheranske univerze so bili prekriti z grafiti, ki so zahtevali smrt diktatorja, ulice pa so postale prizori\u0161\u010de nadrealisti\u010dnega zavezni\u0161tva.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Fotografija<\/p>\n

Potovanje v zgodovino, 4. del<\/p>\n

Sedem obrazov Irana: \u0161ahovnica imperijev, pari\u0161ke balerine in usodni vonj po nafti<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\u010ce bi tiste dni stali na aveniji Enghelab (Revolucije), bi videli prizor, ki ga zgodovina redko ponudi: z ramo ob rami so korakali marksisti\u010dni \u0161tudenti z zna\u010dkami Che Guevare, premo\u017eni bazaristi v dragih oblekah, dekleta v kavbojkah in z razpu\u0161\u010denimi lasmi, ki prebirajo Simone de Beauvoir, intelektualci, ki so pre\u017eiveli mu\u010dilnice iranske tajne policije Savak, in mno\u017eice tradicionalnih, globoko vernih Irancev, ki so sledili lokalnim klerikom. Vsi ti ljudje, ki niso imeli absolutno ni\u010desar skupnega \u2013 ne vizije prihodnosti, ne politi\u010dne filozofije, ne na\u010dina obla\u010denja \u2013, so se zdru\u017eili v eni sami, obsesivni \u017eelji: strmoglaviti Mohameda Rezo Pahlavija.<\/p>\n

To je bila ena najve\u010djih in najbolj mno\u017ei\u010dnih ljudskih revolucij v 20. stoletju. Toda v senci te evforije se je \u017ee pripravljala klika tistih, ki so nameravali to neverjetno energijo ugrabiti in preoblikovati celoten Bli\u017enji vzhod.<\/p>\n

Petek, ko je umrl strah<\/p>\n

Prelomna to\u010dka, ko za monarhijo ni bilo ve\u010d re\u0161itve, se je zgodila 8. septembra 1978, na dan, ki se je v iransko kolektivno zavest vpisal kot \u010drni petek. Na trgu \u017daleh (Jaleh) v Teheranu se je zbrala mno\u017eica protestnikov. Vojska, prestra\u0161ena in slabo vodena, ni vedela, kako ravnati. Sledil je ukaz za streljanje. Helikopterji so kro\u017eili nad trgom, voja\u0161ke pu\u0161ke so pokale neprekinjeno. Ubitih je bilo ve\u010d deset, morda ve\u010d sto ljudi (\u0161tevilke se \u0161e danes razlikujejo).<\/p>\n

Toda tistega dne vojska ni ubila samo protestnikov, pa\u010d pa je nehote ubila nekaj veliko ve\u010djega \u2013strah. Ko ljudje ugotovijo, da tanki niso dovolj, da bi zaustavili njihovo jezo, se vsak re\u017eim sesuje. Delavci v naftnih rafinerijah v Abadanu \u2013 istem Abadanu, ki smo ga obiskali v \u010detrtem delu \u2013 so ugasnili \u010drpalke in razglasili splo\u0161no stavko. Gospodarstvo je obstalo. Dr\u017eava je krvavela, izgubljala je milijone dolarjev na dan. \u0160ahova \u00bbvelika civilizacija\u00ab se je sesedala kot hi\u0161a iz kart.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Ostanki<\/p>\n

Potovanje v zgodovino, 1. del<\/p>\n

Sedem obrazov Irana: to ni samo dr\u017eava, pa\u010d pa stanje duha<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Medtem ko je Teheran gorel, je bil arhitekt prihajajo\u010de nove ureditve tiso\u010de kilometrov stran. Ajatola Ruholah Homeini, sedemdesetletni klerik z ledeno mirnim pogledom in nepopustljivo voljo, je sedel pod jablano v vasici Neauphle-le-Ch\u00e2teau blizu Pariza.<\/p>\n

To je bil \u0161e en velik zgodovinski paradoks. Francija, zibelka razsvetljenstva in \u010dlovekovih pravic, je gostila \u010dloveka, ki je nameraval vzpostaviti teokracijo.<\/p>\n

Homeini je bil genialen taktik. Medtem ko so ga obiskovali zahodni intelektualci (celo francoski filozof Michel Foucault je bil fasciniran nad njegovo duhovno politiko) in novinarji, je ajatola skrbno skrival svoje prave namere. Govoril je o demokraciji, o svobodi, o tem, da se duhov\u0161\u010dina ne bo vme\u0161avala v vodenje dr\u017eave in da se bo sam po revoluciji umaknil v sveto mesto Kom ter samo \u00bbu\u010dil\u00ab.<\/p>\n

Zahod mu je verjel. Iranski liberalci so mu verjeli. Marksisti so mislili, da ga bodo po padcu \u0161aha zlahka odrinili na stran, saj so klerike videli kot relikt preteklosti.<\/p>\n

Njegovo najmo\u010dnej\u0161e oro\u017eje pa niso bile pu\u0161ke, temve\u010d tehnologija. In to v tistem \u010dasu relativno nova in vse bolj raz\u0161irjena: kasetofoni. V Parizu so snemali njegove ognjevite pridige, jih prek telefonskih linij po\u0161iljali v Teheran, tam pa so jih pono\u010di na bazarjih presneli na tiso\u010de avdiokaset in jih zjutraj razdelili po mo\u0161ejah. To je bila prva \u00bbtehnolo\u0161ka\u00ab revolucija, dolgo preden sta nastala twitter ali facebook.<\/p>\n

Solze na letali\u0161\u010du<\/p>\n

Januarja 1979 je \u0161ah, bled in vidno bolan zaradi skrivne bitke z rakom, stopil na letali\u0161ko stezo. V rokah je stiskal majhno \u0161katlico z iransko zemljo, po licih so mu tekle solze. Vkrcal se je na letalo in za vedno zapustil domovino. Kipom monarha so na ulicah trgali glave, ljudje so si padali v objem, vojaki so v cevi pu\u0161k zatikali ro\u017ee.<\/p>\n

\"Ajatola<\/p>\n

Ajatola Homeini (na sredini), ko je bil \u0161e v Franciji. \/ Foto: Profimedia<\/p>\n

Dva tedna kasneje je na teheranskem letali\u0161\u010du pristal boeing 747 letalske dru\u017ebe Air France. Po stopnicah je po\u010dasi stopal Homeini. Pri\u010dakalo ga je ve\u010d milijonov ljudi, najve\u010dja mno\u017eica v zgodovini dr\u017eave. \u00bbKak\u0161ni so va\u0161i ob\u010dutki ob vrnitvi?\u00ab ga je vpra\u0161al novinar na letalu. \u00bbNi\u010d,\u00ab je hladno odgovoril ajatola. Ta ledeni ni\u010d bo kmalu postal usoda tistih, ki so mu pomagali priti na oblast.<\/p>\n

\u00bbRevolucija je kot Saturn, ki \u017ere lastne otroke,\u00ab naj bi po priljubljeni anekdoti v \u010dasu francoske revolucije dejal Danton. (V mislih je imel anti\u010dnega boga, ki je zaradi prerokbe jedel otroke, ne planet.) V Iranu se je ta rek uresni\u010dil s srhljivo natan\u010dnostjo.<\/p>\n

Medeni tedni svobode so trajali nekaj tednov. Homeini je kmalu predstavil svoj pravi koncept: velajat e fakih (vladavina islamskega pravnika). Suverenost ne pripada ve\u010d ljudstvu, temve\u010d Bogu, in tisti, ki Boga najbolje razume \u2013 torej vrhovni verski vodja \u2013, ima absolutno in nesporno oblast.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Bazar<\/p>\n

Potovanje v zgodovino, 3. del<\/p>\n

Sedem obrazov Irana: brutalni vizionar je sredi pu\u0161\u010dave zgradil paradi\u017e<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Prve so udarec ob\u010dutile \u017eenske. Samo nekaj tednov po zmagi revolucije je bil izdan odlok, da morajo zaposlene \u017eenske nositi islamsko pokrivalo. 8. marca 1979, na mednarodni dan \u017eensk, se je na ulicah Teherana zbralo ve\u010d kot sto tiso\u010d \u017eensk. Brez rut, v kavbojkah in krilih, so protestirale ob vzklikih: \u00bbV zori svobode nam manjka svoboda!\u00ab Vendar so bile prepu\u0161\u010dene same sebi. Njihovi mo\u0161ki kolegi, liberalci in levi\u010darji, so jih prepri\u010devali, naj ne delajo te\u017eav zaradi kosa blaga, \u010de\u0161 da imajo zdaj pomembnej\u0161i cilj \u2013 boj proti ameri\u0161kemu imperializmu.<\/p>\n

Niso razumeli, da je bil ta \u00bbkos blaga\u00ab le prvi korak k popolni podreditvi celotne dru\u017ebe.<\/p>\n

Talci in dokon\u010dna \u010distka<\/p>\n

Novembra 1979 so radikalni islamski \u0161tudenti presko\u010dili zid ameri\u0161kega veleposlani\u0161tva v Teheranu in zajeli 52 ameri\u0161kih diplomatov ter jih kot talce zadr\u017eevali 444 dni. Za svet je bila to nezasli\u0161ana kr\u0161itev mednarodnega prava. Za Homeinija pa briljanten notranjepoliti\u010dni manever.<\/p>\n

Z dramo s talci je v dr\u017eavi ustvaril stanje permanentne histerije. Vsakega kritika \u2013 najsi bo to zmerni premier Mehdi Bazargan (ki je v znamenje protesta takoj odstopil), liberalni \u010dasopis ali \u0161tudentski voditelj \u2013 je bilo mogo\u010de ozna\u010diti za ameri\u0161kega vohuna in izdajalca. Kleriki so izkoristili ta kaos in brutalno obra\u010dunali z vsemi nekdanjimi zavezniki v revoluciji. Levi\u010darje, ki so prej umirali v \u0161ahovih je\u010dah, so zdaj po hitrem postopku po\u0161iljali pred strelske vode tako imenovanih revolucionarnih sodi\u0161\u010d, ki jim je na\u010deloval zloglasni krvavi sodnik Khalkhali.<\/p>\n

Stara zgradba monarhije je bila zravnana z zemljo, na njenih ru\u0161evinah je zrasla teokratska trdnjava iz betona in dogem. Ljudje, ki so sanjali o svobodi, so se prebudili v kletki lastnih upanj.<\/p>\n

Spomladi 1980 je bila ti\u0161ina popolna. Univerze so bile za\u010dasno zaprte, da bi jih o\u010distili neislamskih vplivov. Barve so izginile z ulic, zamenjale so jih \u010drnina \u010dadorjev, zelena barva revolucionarne garde in rde\u010da barva mu\u010deni\u0161tva. Kmalu zatem je Irak spro\u017eil brutalno osemletno vojno.<\/p>\n

Potres je bil kon\u010dan. Stara zgradba monarhije je bila zravnana z zemljo, na njenih ru\u0161evinah je zrasla teokratska trdnjava iz betona in dogem. Ljudje, ki so sanjali o svobodi, so se prebudili v kletki lastnih upanj.<\/p>\n

Da bi resni\u010dno razumeli iranski paradoks, pa moramo odlo\u017eiti zahodna o\u010dala, ki nam to dr\u017eavo prepogosto slikajo skozi prizmo fanati\u010dnih mno\u017eic in mra\u010dnih teokratskih dogem. Iran je, tako v sedemdesetih letih kot danes, dru\u017eba osupljive intelektualne globine in prefinjenosti. \u017de v poznem \u010dasu \u0161ahove vladavine so kavarne ob aveniji Enghelab, v neposredni bli\u017eini teheranske univerze, vrvele od \u0161tudentov, ki so ob gosti kavi s strastjo razpravljali o Sartrovem eksistencializmu, evropskem marksizmu in sufijskem misticizmu. Urbana elita sedemdesetih je bila izrazito svetovljanska: brali so francosko literaturo, hodili na razstave moderne umetnosti, kjer so se me\u0161ali vplivi pop arta in tradicionalne kaligrafije, ter se \u0161olali na najbolj\u0161ih zahodnih univerzah. Toda ta sofisticiranost je imela svojo ceno \u2013 obstajala je v mehur\u010dku, strogo lo\u010dena od ruralnega Irana, kjer je bila nepismenost \u0161e vedno visoka.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Ve\u010dno<\/p>\n

ZGODOVINA<\/p>\n

Sedem obrazov Irana: nora poteza pesnika, ki je re\u0161il perzijski narod<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Danes je slika povsem druga\u010dna in za trenutni re\u017eim veliko bolj nevarna. Islamska republika je s svojo populisti\u010dno politiko \u2013 ironi\u010dno, z namenom, da bi ustvarila poslu\u0161ne islamske dr\u017eavljane \u2013 mno\u017ei\u010dno odpirala \u0161ole in univerze na pode\u017eelju. Konservativne dru\u017eine so h\u010deram prvi\u010d dovolile \u0161tudirati, saj so bile univerze lo\u010dene po spolu. Kleriki so ustvarili hiperizobra\u017eeno, kriti\u010dno in tehnolo\u0161ko izjemno pismeno civilno dru\u017ebo. Danes je pismenost med mladimi Iranci skoraj stoodstotna. \u0160e ve\u010d, v dr\u017eavi z obveznim hid\u017eabom in strogimi patriarhalnimi zakoni \u017eenske redno predstavljajo ve\u010d kot 60 odstotkov univerzitetnih vpisov in briljirajo v in\u017eenirskih ter znanstvenih vedah. Za zaprtimi vrati stanovanj in v virtualnih podzemnih mre\u017eah se skriva mladina, ki strastno prevaja in bere prepovedane zahodne avtorje, snema gverilske filme, ki nato osvajajo oskarje in zlate palme, ter z lahkoto preklaplja med najsodobnej\u0161imi tehnolo\u0161kimi trendi in recitiranjem osemsto let stare poezije.<\/p>\n

To je narod, ki intelektualno \u017ee dolgo \u017eivi v 21. stoletju, in noben re\u017eim, ne glede na to, kako trdo roko ima, ne more v nedogled nadzorovati ljudi, ki berejo in razmi\u0161ljajo hitreje od svojih cenzorjev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Bila je jesen leta 1978. V zraku nad Teheranom sta se me\u0161ala oster vonj po solzivcu in \u010drn…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":51926,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[10007,17768,17764,17770,17766,17767,17765,79,37,38,64,1392,17769,63],"class_list":{"0":"post-51925","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-ajatola-homeini","9":"tag-crni-petek","10":"tag-iranska-revolucija","11":"tag-iranska-zgodovina","12":"tag-islamska-republika","13":"tag-marksisticni-studenti","14":"tag-mohamed-reza-pahlavi","15":"tag-protesti","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-svet","19":"tag-teheran","20":"tag-teokracija","21":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116370061788916064","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51925","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=51925"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51925\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/51926"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=51925"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=51925"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=51925"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}