{"id":52006,"date":"2026-04-08T18:21:12","date_gmt":"2026-04-08T18:21:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/52006\/"},"modified":"2026-04-08T18:21:12","modified_gmt":"2026-04-08T18:21:12","slug":"umetna-inteligenca-zdaj-sama-odkriva-varnostne-luknje-v-vseh-operacijskih-sistemih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/52006\/","title":{"rendered":"Umetna inteligenca zdaj sama odkriva varnostne luknje v vseh operacijskih sistemih"},"content":{"rendered":"<p>Anthropic, razvijalec umetne inteligence Claude, je v torek predstavil model Claude Mythos Preview, ki ga podjetje opisuje kot najzmogljivej\u0161ega doslej. Model je v testiranju samostojno odkril na tiso\u010de varnostnih ranljivosti v vseh ve\u010djih operacijskih sistemih in brskalnikih. Nekatere so ostale neopa\u017eene ve\u010d kot dve desetletji.<\/p>\n<p>Podjetje modela ne bo ponudilo \u0161ir\u0161i javnosti. Namesto tega ga je v okviru pobude Project Glasswing dalo na voljo 12 partnerskim organizacijam, med njimi Amazonu, Applu, Microsoftu, Googlu, CrowdStriku in Palo Alto Networksu. Skupno bo do modela dostopalo ve\u010d kot 40 organizacij, ki razvijajo ali vzdr\u017eujejo kriti\u010dno programsko opremo. Anthropic je za ta namen namenil do 100 milijonov dolarjev kreditov za uporabo modela, dodatne \u0161tiri milijone pa za odprtokodne varnostne organizacije.<\/p>\n<p>Anthropic trdi, da Mythos na podro\u010dju kibernetske varnosti presega vse dosedanje modele umetne inteligence. Kot poro\u010da Axios, je model v testiranju odkril ranljivosti v jedru operacijskega sistema Linux in jih samostojno povezal v verigo, ki bi napadalcu omogo\u010dila popoln nadzor nad prizadetim sistemom. V enem od preizkusov je na\u0161el 27 let staro napako v OpenBSD, operacijskem sistemu, ki velja za enega najvarnej\u0161ih. Po podatkih Anthropica je model pri 83,1 odstotka odkritih ranljivosti \u017ee ob prvem poskusu uspe\u0161no sestavil delujo\u010d izkori\u0161\u010devalni program.<\/p>\n<p>Programska oprema, ki jo uporabljajo slovenska podjetja, te\u010de na istih operacijskih sistemih in brskalnikih, v katerih Mythos odkriva luknje. Isti model, ki danes pomaga Microsoftu ali CrowdStriku zakrpati ranljivosti, bi v napa\u010dnih rokah slu\u017eil ravno nasprotnemu namenu. Anthropic sam je opozoril, da modeli s podobnimi zmogljivostmi \u017ee postajajo dostopni \u0161ir\u0161emu krogu uporabnikov, tudi zlonamernim. Podjetje je po poro\u010danju CNBC o zmogljivostih Mythosa \u017ee obvestilo ameri\u0161ko agencijo za kibernetsko varnost CISA in druge vladne organe.<\/p>\n<p>Novica prihaja v tednu, ko se Anthropic soo\u010da z vpra\u0161anji o lastni varnosti. Konec marca je podjetje po \u010dlove\u0161ki napaki na javni register npm objavilo celotno izvorno kodo svojega orodja Claude Code, skupno 500.000 vrstic kode in skoraj 2.000 datotek. Kot je poro\u010dal Bloomberg, je \u0161lo za napako pri pakiranju, ne za vdor. Pri poskusu odstranitve kopij z GitHuba je Anthropic po poro\u010danju TechCruncha pomotoma odstranil tudi na tiso\u010de nepovezanih repozitorijev. Za podjetje, ki gradi svojo znamko na varnosti in odgovornosti, sta dve uhajanji podatkov in zgre\u0161ena odstranitev kode z GitHuba v enem tednu neprijeten signal, zlasti pred na\u010drtovano prvo javno ponudbo delnic.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Anthropic, razvijalec umetne inteligence Claude, je v torek predstavil model Claude Mythos Preview, ki ga podjetje opisuje kot&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":52007,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[1481,34,1522,62,37,58,60,38,64,89,90,5438,404],"class_list":{"0":"post-52006","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-kibernetska-varnost","9":"tag-novice","10":"tag-podjetja","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-svet","17":"tag-technology","18":"tag-tehnologija","19":"tag-ui","20":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116370478366249300","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52006","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=52006"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52006\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/52007"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=52006"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=52006"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=52006"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}