{"id":52045,"date":"2026-04-08T19:22:07","date_gmt":"2026-04-08T19:22:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/52045\/"},"modified":"2026-04-08T19:22:07","modified_gmt":"2026-04-08T19:22:07","slug":"cesar-ko-je-videl-uniceno-ljubljano-sment-slabo-je-videti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/52045\/","title":{"rendered":"Cesar, ko je videl uni\u010deno Ljubljano: “\u0160ment, slabo je videti.”"},"content":{"rendered":"

Na veliko no\u010d leta 1895 je Ljubljano stresel potres, ki je v manj kot pol minute spremenil podobo mesta \u2013 in za vedno zaznamoval njegovo prihodnost. Ljudje so v paniki be\u017eali na ulice, prepri\u010dani, da prihaja konec. Z magnitudo 6,1 je potres terjal 21 \u017eivljenj, poru\u0161eno Ljubljano pa si je ogledal tudi cesar, ki je ob tem dejal: “\u0160ment, slabo je videti.” Mo\u010dnej\u0161i od ljubljanskega je bil le potres na Idrijskem leta 1511 z magnitudo 6,9. Danes, 131 let pozneje, strokovnjaki opozarjajo, da nevarnost ni izginila.<\/p>\n

Pred potresom leta 1895 je bila Ljubljana majhno provincialno avstrijsko mestece. Imela je 1.373 hi\u0161 in 31.221 prebivalcev, ki so ve\u010dinoma \u017eiveli v enonadstropnih in pritli\u010dnih hi\u0161ah. Le \u0161est hi\u0161 v mestu je bilo \u0161tirinadstropnih in 77 trinadstropnih.<\/p>\n

Mesto je \u017ee imelo plinsko razsvetljavo ter vodovod, ni pa \u0161e bilo elektri\u010dne razsvetljave. Veliko hi\u0161 \u0161e ni imelo kanalizacije, zato so bili higienski pogoji za \u017eivljenje v mestnem sredi\u0161\u010du dokaj slabi, so zapisali v bro\u0161uri Agencije za okolje Sprehod po potresni Ljubljani<\/a>.<\/p>\n

23 sekund, ki so spremenile Ljubljano<\/p>\n

Na veliko no\u010d, 14. aprila 1895, ko je ve\u010dina ljudi \u017ee spala, so se ob 23.17 tla mo\u010dno stresla. Glavni potres je trajal 23 sekund, seizmologi so lokalno magnitudo ocenili na 6,1. Potresni sunki so se vrstili vso no\u010d in povzro\u010dili med prebivalci velik strah. Ob\u010dutili so ga celo prebivalci Dunaja, Splita in Firenc.\u00a0<\/p>\n

V naslednjih desetih dneh je sledilo ve\u010d kot sto popotresnih sunkov. Gmotna \u0161koda je bila velika, umrlo je 21 ljudi, od tega trije v sredi\u0161\u010du Ljubljane.\u00a0Ve\u010dina \u017ertev je umrla med potresom ali zaradi njegovih posledic, nekaj se jih je ponesre\u010dilo pri \u010di\u0161\u010denju ru\u0161evin. Med ranjenimi je bila tudi \u017eena de\u017eelnega glavarja Otona Detele.\u00a0<\/p>\n

\"Smrtne<\/p>\n

Smrtne \u017ertve potresa so bile v naseljih Bizovik, \u010crnu\u010de, Horjul, Je\u017eica, Karolinska zemlja, Rudnik, Spodnje Gameljne, \u0160i\u0161ka, Vodice, Zapu\u017ee, Zgornja \u0160i\u0161ka ter Vino.
\nNa fotografiji je Mayerjeva hi\u0161a na Trubarjevi ulici, fotograf W. Helfer, vir NUK.
\n Foto: Bro\u0161ura Sprehod po potresni Ljubljani \/ ARSO <\/p>\n

Panika in beg na ulice
\nZapis Josipa Paulina<\/a> Velikonedeljski potres v Ljubljani dne 14. aprila 1895. l. in cesarjev obisk\u00a0zelo nazorno opi\u0161e dogajanje:
\n“Velika ve\u010dina ljubljanskega prebivalstva je \u017ee spala; le tu in tam je bilo \u0161e videti lu\u010d. Hkrati se je za\u010dulo neko zamolklo bu\u010danje. Raslo je in se premenilo v grozo in trepet obujajo\u010de gromenje.<\/p>\n

\"Zasilna<\/p>\n

Zasilna kuhinja na prostem “prek \u0160ikca” na Vegovi ulici blizu Kri\u017eank. Vir fotografije je Zgodovinski arhiv Ljubljana.
\n Foto: Bro\u0161ura Sprehod po potresni Ljubljani \/ ARSO <\/p>\n

Zemlja se je zazibala, najprej rahlo, potem pa na jedenkrat s tako strahovito silo, da je \u010dloveku zastala kri. Vse je pokalo in se razdiralo. Zidovje je pokalo in se ru\u0161ilo, strehe so se lomile in udirale, dimniki so se podirali in z vseh stranij se je opeka usipala na ulice. Ljudje so vsi zbegani be\u017eali iz svojih bivali\u0161\u010d.<\/p>\n

Kakor blazni so hiteli na ulice, ne mene\u010d se za svojo obleko, za svoje imetje. Bledih lic, trepetaje od\u00a0strahu in groze, so ljudje se pripravljali na smrt. Vsakdo je mislil, da se je pribli\u017eala njegova zadnja ura.”<\/p>\n

Cesarjev obisk in pomo\u010d pri obnovi<\/p>\n

Posledice potresa so bile ogromne \u2013 tako materialne kot dru\u017ebene. “Desetino vseh stavb je bilo treba poru\u0161iti, saj se jih ni dalo obnoviti,”\u00a0je na dogodku Slovenskega zavarovalnega zdru\u017eenja ob 131. obletnici potresa pojasnil Jure Stojan z In\u0161tituta za strate\u0161ke re\u0161itve.<\/p>\n

\"Jure<\/p>\n

Jure Stojan
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

“\u0160koda je bila za tiste \u010dase precej\u0161nja”\u00a0(tri milijone takratnih goldinarjev), najbolj so bila\u00a0po\u0161kodovana zasebna poslopja (2,7 milijona goldinarjev), manj pa de\u017eelna (226.500 goldinarjev), cerkvena in mestna.<\/p>\n

Poru\u0161eno Ljubljano si je 7. maja 1895 ogledal tudi cesar Franc Jo\u017eef in videno komentiral z besedami: “Sapperlot, das schaut schlecht aus”\u00a0(op. \u0160ment, slabo je videti), kar je pomagalo pri pridobivanju dodatnih denarnih sredstev za obnovo.<\/p>\n

Po besedah Jureta Stojana naj bi cesar iz lastnega prora\u010duna mestu Ljubljana podaril deset tiso\u010d goldinarjev za re\u0161evanje stiske. Za primerjavo \u2013 dobro pla\u010dani uradnik je takrat v enem letu zaslu\u017eil 700 goldinarjev.\u00a0<\/p>\n

\"Mestna<\/p>\n

Mestna ob\u010dina je hitro pri\u0161la do spoznanja, da je pomo\u010d “v naravi”, v dobrinah, bolj\u0161a kot izpla\u010dilo denarne pomo\u010di.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Mestne oblasti so hitro ukrepale in oblikovale lestvico prioritet, je povedal Stojan: poskrbele so za javno varnost, hrano, zagotovile\u00a0za\u010dasna bivali\u0161\u010da, pregled in zavarovanje po\u0161kodovanih stavb, hkrati pa uvedle sanitarne ukrepe za prepre\u010devanje bolezni in za\u010dele s splo\u0161no akcijo pomo\u010di.\u00a0Na Trnovem je denimo eden od veljakov dal svoje sode na prosto zato, da so lahko ljudje v njih preno\u010dili.\u00a0<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na fotografiji so zasilna bivali\u0161\u010da v Krakovem, vir fotografije je revija Dom in svet.
\n Foto: Bro\u0161ura Sprehod po potresni Ljubljani \/ ARSO <\/p>\n

\"Marijin<\/p>\n

Marijin (danes Pre\u0161ernov) trg, vir fotografije je Narodni muzej.
\n Foto: Bro\u0161ura Sprehod po potresni Ljubljani \/ ARSO <\/p>\n

Prva znanstvena potresna opazovalnica<\/p>\n

Potres je spodbudil razvoj seizmologije<\/a> v Sloveniji in Avstriji.\u00a0“Ta potres je tudi zelo pomemben za Ljubljano kot mesto, saj je prav po njem mesto dobilo prvo znanstveno potresno opazovalnico v tem delu Evrope,” je poudaril Stojan. Po njegovih besedah izku\u0161nja iz leta 1895 ponuja pomembne nauke tudi za danes, zlasti glede organiziranega odziva in obnove po nesre\u010dah. “Naravne katastrofe in tveganja so del \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, zato je klju\u010dno, da nanje ne pozabimo,” je opozoril.<\/p>\n

\"Pogled<\/p>\n

Pogled na fran\u010di\u0161\u010dansko cerkev in Trubarjevo ulico. Vir fotografije je Narodni muzej.
\n Foto: Bro\u0161ura Sprehod po potresni Ljubljani \/ ARSO <\/p>\n

Po ljubljanskem potresu je Maks Fabiani na lastno pobudo brezpla\u010dno izdelal urbanisti\u010dni na\u010drt za Ljubljano. Na njegovi podlagi je za\u010delo nastajati dana\u0161nje mestno sredi\u0161\u010de z obvozno kro\u017eno cesto, ki vodi po Masarykovi, Njego\u0161evi, Ro\u0161ki, Karlov\u0161ki, Zoisovi, A\u0161ker\u010devi in ob parku Tivoli.\u00a0<\/p>\n

Za nespornega voditelja popotresne obnove\u00a0velja Ivan Hribar, ki je kljub politi\u010dnim nasprotjem strnil sile in se v velikem zamahu lotil gradnje nove Ljubljane.\u00a0<\/p>\n

Danes\u00a0Ljubljana \u0161e vedno le\u017ei na potresno aktivnem obmo\u010dju, \u0161tevilne starej\u0161e stavbe pa ne izpolnjujejo sodobnih potresnih standardov.\u00a0Ponovitev podobnega potresa bi imela lahko bistveno ve\u010dje posledice kot leta 1895.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na veliko no\u010d leta 1895 je Ljubljano stresel potres, ki je v manj kot pol minute spremenil podobo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":52046,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[124,764,2957,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-52045","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-ljubljana","9":"tag-obletnica","10":"tag-potres","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116370718415789374","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52045","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=52045"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52045\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/52046"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=52045"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=52045"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=52045"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}