![\"Ko\u010da](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2817558.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nJutri, 3. aprila, bo minilo to\u010dno 30 let, odkar so agentje ameri\u0161kih varnostnih agencij obkolili leseno ko\u010do v odro\u010dnih gozdovih blizu mesteca Lincoln v zvezni dr\u017eavi Montana in aretirali Theodorja Kaczynskega – Teda, ki so ga varnostne agencije in mediji poimenovali Unabomber in ki je bil skoraj dve desetletji eden najbolj iskanih ljudi v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike. Organi pregona so osemnajst let tavali v popolni temi, kdo, za vraga, je \u010dlovek, ki je po po\u0161ti po\u0161iljal eksplozivne naprave najrazli\u010dnej\u0161im ljudem in je v skoraj dveh desetletjih ubil tri ljudi, 23 pa jih je resneje po\u0161kodoval.<\/p>\n
35.000 besed je obsegal Unabomberjev manifest.<\/p>\n
Lov na Unabomberja se je za\u010del maja 1978, ko je po po\u0161ti poslal primitivno, doma izdelano bombo na univerzo Northwestern v Chicagu, namenjena je bila profesorju Buckleyu Cristu. Paketek se je zdel profesorju sumljiv, zato je poklical univerzitetno varovanje. Ko je policist Terry Marker po\u0161iljko odprl, je ta eksplodirala, Marker je utrpel manj\u0161e po\u0161kodbe. \u010cez eno leto je Kaczynski spet poslal eksplozivno po\u0161iljko na univerzo, odprl jo je \u0161tudent John Harris, v eksploziji se je la\u017eje po\u0161kodoval. Ti dve Tedovi akciji \u0161e nista vzbudili zanimanja javnosti, njegova tretja po\u0161iljka pa je bila veliko bolj odmevna.<\/p>\n
Eksplozija v zraku<\/p>\n
Novembra 1979 je na poletu letala dru\u017ebe American Airlines iz Chicaga v Washington eksplodirala naprava, ki je bila v prostoru za prtljago. \u0160lo je za pisemsko po\u0161iljko z eksplozivno napravo, ki se je spro\u017eila, ko se je letalo dvignilo na dolo\u010deno nadmorsko vi\u0161ino. Na sre\u010do eksplozija ni naredila ve\u010dje \u0161kode na letalu, ki je sicer moralo zasilno pristati, zaradi dima v potni\u0161ki kabini so v bolni\u0161nici oskrbeli 12 ljudi. Naslednjo bombo je junija 1980 poslal izvr\u0161nemu direktorju letalske dru\u017ebe United Airlines Percyju Woodu. Po\u0161iljka je ob odprtju eksplodirala, Wood je utrpel la\u017eje po\u0161kodbe. Naslednjih 12 naprav je Kaczynsky ve\u010dinoma poslal na naslove nekaterih ameri\u0161kih univerz \u2013 Vanderbilt, Berkeley, Utah, Michigan \u2013, zato so ga v FBI poimenovali univerzitetni bomba\u0161, Unabomber.<\/p>\n
<\/p>\n
Ko\u010da v Montani, kjer so Kaczynskega prijeli aprila 1996. VIR: FBI<\/p>\n
Njegove zadnje po\u0161iljke so bile \u010dedalje bolj izpopolnjene, z njimi je ubil tri ljudi, Hugha Scruttona, lastnika trgovine ra\u010dunalnikov v kalifornijskem Sacramentu, Tomasa Mosserja, direktorja marketin\u0161ke agencije iz New Jerseyja, in Gilberta Brenta Murraya, lobista kalifornijske lesne industrije. Pozneje so preiskovalci ugotovili, da je Unabomber naslovnike izbiral bolj ali manj naklju\u010dno. Njegove eksplozivne naprave so bile narejene bolj ali manj primitivno iz predmetov, ki jih je na\u0161el v okolici svoje ko\u010de, lesa, ostankov elektri\u010dnih kablov in podobnega. Vodja oddelka FBI za balistiko in eksplozivne naprave Chris Ronay ga je v nekem intervjuju poimenoval bomba\u0161 recikla\u017ee. Deluje tako, kot bi zbiral odpadne konzerve in drug odpadni material in potem kot nekak\u0161en neandertalec naredi bombo, je leta 1996 za BBC izjavil Ronay.<\/p>\n
Obupana policija<\/p>\n
Potem ko sta v letih 1994 in 1995 zaradi posledic po\u0161kodb v eksploziji umrla Mosser in Murray, je bila ameri\u0161ka policijska srenja obupana. Unabomber za seboj ni pu\u0161\u010dal sledi, za uporabne informacije o njem je FBI razpisal milijon dolarjev visoko denarno nagrado. Aprila 1995 pa se je zgodil preboj. Da bi opravi\u010dil svoje skoraj dve desetletji trajajo\u010de nasilje, je Kaczynski uglednima ameri\u0161kima dnevnikoma New York Timesu in Washington Postu poslal nekak\u0161en manifest, dolg okoli 35.000 besed, ter ga naslovil Industrijska dru\u017eba in njena prihodnost. V njem je dokazoval, kako moderno \u017eivljenje ogro\u017ea \u010dlovekove pravice in dostojanstvo ter da je edina re\u0161itev, ki bi prepre\u010dila nadaljnji psiholo\u0161ki in dru\u017ebeni propad \u010dlove\u0161tva, razgradnja sodobnih tehnolo\u0161kih sistemov, ki najbolj prispevajo k raz\u010dlove\u010denju \u010dlove\u0161ke rase. V spremnem pismu je zapisal, da je pripravljen prekiniti svojo bomba\u0161ko dejavnost, \u010de bosta najuglednej\u0161a dnevnika objavila njegova razmi\u0161ljanja.<\/p>\n
167 to\u010dk je bil njegov IQ v osnovni \u0161oli.<\/p>\n
V obeh \u010dasopisih so seveda takoj stopili v stik z organi pregona; kot je pozneje razlagal posebni agent FBI Terry Turchie, sprva niso bili naklonjeni temu, da bi dnevnika objavila Unabomberjev manifest. Ve\u010d ljudi v politi\u010dnih vrhovih in v vrhu policijskih in varnostnih agencij je menilo, da bi bila lahko objava zelo \u0161kodljiva, saj bi to pomenilo, da bi morali dati medijsko pozornost in prostor vsakemu teroristu za \u0161irjenje svojih idej. Po treh mesecih tuhtanja je padla odlo\u010ditev, da manifest le objavijo, saj je prevladala domneva, da bi morda kdo lahko prepoznal pisca teh besed, sploh \u00bbker je bil tekst pre\u017eet s posebnim \u010dustvenim nabojem\u00ab.<\/p>\n
![\"Del](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2817559.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
Del bombe, ki jo je razneslo v Salt Lake Cityju. VIR: Fbi<\/p>\n
Sumni\u010dava svakinja<\/p>\n
Preboj se je zgodil povsem nepri\u010dakovano. Profesorica filozofije Linda Patrik, \u017eena Davida Kaczynskega, Tedovega brata, je bila z mo\u017eem v \u010dasu objave manifesta na po\u010ditnicah v Franciji. Z zanimanjem je o Unabomberju brala vrsto \u010dlankov, ki so takrat izhajali v International Herald Tribunu, \u010dasopisu, ki je v angle\u0161\u010dini izhajal v Parizu. Kot je kasneje dejala, je po vsakem \u010dlanku, ki ga je prebrala, pomislila, da tole deluje, kot da bi imel prste vmes Davidov brat Ted. Ne samo na\u010din razmi\u0161ljanja in pisanja v manifestu, tudi drugi dejavniki so ji bili sumljivi. Denimo, da je znal Unabomber dobro obdelovati les, da so bombe eksplodirale v krajih, kjer je v\u010dasih delal in \u017eivel Ted. Tako je \u010dez dan ali dva mo\u017ea vpra\u0161ala, kaj misli, ali bi bil lahko Unabomber njegov brat.<\/p>\n
25 let je bil star, ko je postal profesor matematike na Berkeleyju.<\/p>\n
Kot je razlagala, je David dolgo strmel v tekst manifesta in v nekem trenutku, kot je pozneje dejal, za\u010del razmi\u0161ljati o mo\u017enosti, da bi bil lahko njegov brat najbolj iskana oseba v Ameriki. Dru\u017eina je bila v hudi dilemi, razkriti mo\u017enost, da je njihov \u010dlan najbolj iskana osebnost v Ameriki in ga poslati v dosmrtni zapor, ali mol\u010dati. Odlo\u010dili so se za prvo, kmalu je sledila aretacija. \u0160e prej so preiskali dru\u017einsko hi\u0161o v Chicagu, v kleti so na\u0161li razmi\u0161ljanja Teda Kaczynskega iz leta 1971, podobna tistim, ki jih je objavil v manifestu \u010dez \u010detrt stoletja. V ko\u010di v Montani, kjer so ga potem aretirali, so na\u0161li goro neizpodbitnih dokazov, da je bil Ted Kaczynski res Unabomber in dve desetletji najbolj iskani \u010dlovek v Ameriki.<\/p>\n
Kdo je bil Unabomber<\/p>\n
Ted Kaczynski se je rodil leta 1942 v Chicagu. \u017de v osnovni \u0161oli so ugotovili, da je bil nadpovpre\u010dno inteligenten, IQ naj bi imel kar 167, zato je presko\u010dil \u0161esti razred osnovne \u0161ole. Tudi v srednji \u0161oli je izstopal s svojim znanjem, presko\u010dil en razred in srednjo \u0161olo kon\u010dal pri petnajstih. Njegovo nadarjenost so zaznali tudi na univerzi Harvard, kjer je \u0161tudiral matematiko in pozneje psihologijo. Iz matematike je magistriral in doktoriral na univerzi v Michiganu. Kot 25-letnik je leta 1967 postal profesor matematike na kalifornijski univerzi Berkeley. Le dve leti pozneje, leta 1967, je dal odpoved in se preselil nazaj v Chicago, leta 1971 se je preselil v leseno ko\u010do blizu Lincolna v Montani. Prav tam so ga aretirali. Obsodili so ga na ve\u010d dosmrtnih zaporov. Umrl je leta 2023 v zveznem zaporu v Durhamu v Severni Karolini.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Jutri, 3. aprila, bo minilo to\u010dno 30 let, odkar so agentje ameri\u0161kih varnostnih agencij obkolili leseno ko\u010do v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":52133,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[17829,37,38,64,17830,63,404],"class_list":{"0":"post-52132","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-bombas","9":"tag-slovene","10":"tag-slovenscina","11":"tag-svet","12":"tag-ted-kaczynski","13":"tag-world","14":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116371158739329585","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52132","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=52132"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52132\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/52133"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=52132"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=52132"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=52132"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}