{"id":52296,"date":"2026-04-09T03:00:13","date_gmt":"2026-04-09T03:00:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/52296\/"},"modified":"2026-04-09T03:00:13","modified_gmt":"2026-04-09T03:00:13","slug":"deli-zakona-o-zdravniski-sluzbi-neskladni-z-ustavo-zakon-o-zdravstveni-dejavnosti-brez-presoje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/52296\/","title":{"rendered":"Deli zakona o zdravni\u0161ki slu\u017ebi neskladni z ustavo, zakon o zdravstveni dejavnosti brez presoje"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ustavno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tUstavno sodi\u0161\u010de RS. Foto: BoBo<\/p>\n

Ustavno sodi\u0161\u010de je zavrglo zahtevo zdravni\u0161kega sindikata Fides za oceno ustavnosti ve\u010d \u010dlenov zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se v ve\u010dini nana\u0161ajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu. Ustavno sodi\u0161\u010de je ugotovilo, da pogoj ogro\u017eenosti pravic delavcev ni izkazan, in zahtevo zavrglo.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

V sindikatu so vlo\u017eili zahtevo za ustavno presojo \u010dlenov zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se nana\u0161ajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu ali pri t. i. \u010distem zasebniku, to so \u010dleni 51.a, 53., 53.b, 53.c in 53.d.<\/p>\n

51.a \u010dlen sicer dolo\u010da, da se mora zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zavodu ali pri koncesionarju, vklju\u010diti v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Pogoje za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva pa dolo\u010da 53. \u010dlen.<\/p>\n

53.b \u010dlen je tisti, ki lo\u010duje javno in zasebno zdravstvo, saj dolo\u010da, da lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen pri enem ali ve\u010d javnih zavodih, sklene pogodbo za kraj\u0161i delovni \u010das ali podjemno pogodbo le v okviru javne zdravstvene mre\u017ee, za to pa potrebuje soglasje delodajalca. 53.c \u010dlen opredeljuje pogoje za sklepanje podjemne pogodbe, 53.d pa dolo\u010da, da sme zdravstveni delavec, ki v javnem zavodu dela polni delovni \u010das, izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s kraj\u0161im delovnim \u010dasom z drugim javnim zavodom, vendar najve\u010d za osem ur na teden.<\/p>\n

Ustavno sodi\u0161\u010de je v sklepu pojasnilo \u0161e, da so z odlo\u010dbo \u0161t. U-I-79\/25 \u017ee presodili, da je ureditev iz 53.b \u010dlena v neskladju z ustavo. Dolo\u010dilo je tudi, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti uporablja prej veljavna ureditev. Ustavno sodi\u0161\u010de je o tem odlo\u010dilo konec lanskega leta, pobudo pa so vlo\u017eili v Strokovnem zdru\u017eenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.<\/p>\n

Vlo\u017eili so tudi zahtevo za oceno ustavnosti prve to\u010dke \u010detrtega odstavka, ki med pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na\u0161teva, da mora imeti izvajalec zdravstvene dolo\u010denega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, in tretje alineje petega odstavka 3.a \u010dlena, ki dolo\u010da, da zdravnik ne more samostojno opravljati zdravstvene dejavnosti, \u010de prej ni bil vsaj dve leti zaposlen v zdravstvenem timu. Zahtevali so tudi oceno ustavnosti 5. \u010dlena, ki opredeljuje mre\u017eo javne zdravstvene slu\u017ebe.<\/p>\n

Kot so v sklepu pojasnili na ustavnem sodi\u0161\u010du, so zahtevo za oceno ustavnosti prve to\u010dke \u010detrtega odstavka, tretje alineje petega odstavka 3.a \u010dlena, 5., 53.b, 53.c in 53.d \u010dlena zavrgli soglasno, prav tako pa so se soglasno strinjali, da predlagatelj sam nosi svoje stro\u0161ke postopka z zahtevo. Medtem so zahtevo za oceno ustavnosti 51.a in 53. \u010dlena zavrgli s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Primo\u017e Gorki\u010d in Rok Svetli\u010d.<\/p>\n

Ustavno sodi\u0161\u010de se ni spu\u0161\u010dalo v presojo ugovorov vlade, da ni izkazan pogoj reprezentativnosti predlagatelja, in tudi ni odlo\u010dalo o ponovnem predlogu predlagatelja za za\u010dasno zadr\u017eanje izpodbijanih dolo\u010db, so \u0161e pojasnili.<\/p>\n

Deli zakona o zdravni\u0161ki slu\u017ebi glede omejevanja stavke v neskladju z ustavo<\/p>\n

Obenem pa je ustavno sodi\u0161\u010de odlo\u010dilo, da so deli zakona o zdravni\u0161ki slu\u017ebi, ki so raz\u0161irili obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko, v neskladju z ustavo. S tem so delno ugodili zdravni\u0161kemu sindikatu Fides, saj so odlo\u010dili tudi, da so nekateri izpodbijani deli zakona skladni z ustavo. DZ ima leto dni \u010dasa, da protiustavnost odpravi.<\/p>\n

Ustavno sodi\u0161\u010de je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da je izpodbijana ureditev v dolo\u010denih delih v neskladju s pravico do stavke. In sicer so v neskladju z ustavo tri to\u010dke \u010dlena, ki opredeljuje zdravstvene storitve, ki jih mora opravljati zdravnik v \u010dasu stavke.<\/p>\n

V neskladju z ustavo je 2. to\u010dka prvega odstavka 46. \u010dlena zakona, ki dolo\u010da obveznosti izdaje obrazcev, listin in zdravni\u0161kih potrdil, kot so izdaja predloga za odlo\u010danje o za\u010dasni zadr\u017eanosti od dela, izdaja potrdila o za\u010dasni zadr\u017eanosti od dela ter izpolnitev zdravstvenega dela obrazca prijava nezgode in po\u0161kodbe pri delu. Sodi\u0161\u010de, ki se je v presoji osredoto\u010dilo zgolj na navedene listine, meni, da poseg ni primeren, saj je mo\u017enost, da bi zaradi opustitve izdajanja navedenih listin nastala resna zdravstvena \u0161koda, zanemarljiva.<\/p>\n

Pojasnili so \u0161e, da varstvu premo\u017eenjskih interesov posameznika praviloma ni mogo\u010de dati prednosti pred pravico do stavke. To pa ne more veljati, tudi \u010de gre za varstvo dohodka posameznika zaradi za\u010dasne nezmo\u017enosti za delo v \u010dasu bolezni oziroma po\u0161kodbe. Gre namre\u010d za nadome\u0161\u010danje rednega dohodka posameznika, ki praviloma pomeni temeljni vir njegovega pre\u017eivljanja, zaradi bolezni oziroma po\u0161kodbe pa ga posameznik ne more dosegati.<\/p>\n

Da je to\u010dka v neskladju z ustavo, so ustavni sodniki sprejeli s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Ne\u017ea Kogov\u0161ek \u0160alamon ter sodnika Rok \u010ceferin in Rajko Knez.<\/p>\n

V neskladju z ustavo je tudi 9. to\u010dka prvega odstavka 46. \u010dlena zakona, ki dolo\u010da, da mora zdravnik v \u010dasu stavke opravljati zdravstvene storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega in drugih socialnih zavarovanj ter drugih upravi\u010denj, ki izhajajo iz varovanja \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din. Sodi\u0161\u010de meni, da tak\u0161en na\u010din dolo\u010danja obveznosti zdravnikov med stavko pomeni zelo nepredvidljiv polo\u017eaj naslovnikov norme. Ker omejitve niso zapisane dovolj jasno in dolo\u010dno, to\u010dka ni v skladu z ustavo.<\/p>\n

Sodi\u0161\u010de je ugotovilo, da je v neskladju z ustavo tudi 11. to\u010dka prvega odstavka 46. \u010dlena, ki dolo\u010da, da mora zdravnik opravljati zdravstvene storitve, vezane na pravico do zdravljenja v tujini na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje. A le, kolikor se nana\u0161a tudi na storitve, katerih opustitev opravljanja med stavko ne more povzro\u010diti nastanka resne zdravstvene \u0161kode.<\/p>\n

Sodi\u0161\u010de je ugotovilo, da je protiustavna tudi to\u010dka, ki zdravniku nalaga globo, \u010de v \u010dasu stavke ne opravlja v zakonu na\u0161tetih zdravstvenih storitev, med katerimi so tudi nekatere, ki so v neskladju z ustavo. Ob tem so poudarili, da je ta to\u010dka v neskladju z ustavo samo, dokler ne bo odpravljena neskladnost v \u010dlenu, ki na\u0161teva zdravstvene storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko.<\/p>\n

Ustavni sodniki so to to\u010dko izreka sprejeli s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnici Nina Betetto in Ne\u017ea Kogov\u0161ek \u0160alamon ter sodnik \u010ceferin.<\/p>\n

Ustavno sodi\u0161\u010de zakona ni razveljavilo, saj meni, da bo odprava ugotovljenih protiustavnosti terjala poseg v obstoje\u010de zakonsko besedilo, to nalogo pa je najbolje prepustiti zakonodajalcu. “Upo\u0161tevati je treba tudi, da bo zaradi konsistentne ureditve podro\u010dja minimalne slu\u017ebe zdravnikov v \u010dasu stavke kot celote potreben tudi temeljit razmislek o tem, ali odprava ugotovljenih protiustavnosti morda narekuje oziroma omogo\u010da \u0161e posege v dele ureditve minimalne zdravni\u0161ke slu\u017ebe v \u010dasu stavke, ki niti niso bili izpodbijani oziroma niso bili predmet presoje v tej zadevi,” so zapisali v odlo\u010dbi.<\/p>\n

Druge to\u010dke niso v neskladju z ustavo<\/p>\n

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je izpodbijal tudi ve\u010d drugih to\u010dk zakona, a je ustavno sodi\u0161\u010de odlo\u010dilo, da niso v neskladju z ustavo. To so uvodni del 46. \u010dlena zakona, ki dolo\u010da, da mora biti zdravnik v \u010dasu stavke na svojem delovnem mestu in izvajati zdravni\u0161ko slu\u017ebo na na\u010din, ki ne ogro\u017ea zdravja ljudi ali premo\u017eenja ali povzro\u010da \u0161kodljivih nepopravljivih posledic.<\/p>\n

Skladne z ustavo so tudi 1., 4., 7. in 10. to\u010dka prvega odstavka 46. \u010dlena zakona, ki opredeljujejo, da mora zdravnik v \u010dasu stavke opravljati tria\u017ene preglede na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, zdravstvene storitve v okviru napotitve stopnje nujnosti nujno in zelo hitro, zdravstvene storitve v povezavi z ugotavljanjem ali zdravljenjem malignega obolenja, vklju\u010dno z izvajanjem presejalnih programov ter zdravstvene storitve za zdravljenje kroni\u010dnih bolezni, kadar bi njihova opustitev lahko povzro\u010dila resno zdravstveno \u0161kodo.<\/p>\n

Sodi\u0161\u010de je odlo\u010dilo, da tudi drugi odstavek 46. \u010dlena zakona ni v neskladju z ustavo. Ta dolo\u010da, da morajo zdravniki opravljati tudi naro\u010danje na zdravstvene storitve v primeru naro\u010danja v naro\u010dilno knjigo ali \u010dakalni seznam, predpisovanje zdravil, \u017eivil za posebne zdravstvene namene in medicinskih pripomo\u010dkov ter izdajo strokovnega mnenja oziroma izvida po opravljeni zdravstveni storitvi.<\/p>\n

Fides je izpodbijal \u0161e del 5. to\u010dke prvega odstavka 46. \u010dlena zakona, po kateri morajo zdravniki med stavko opravljati zdravstvene storitve tudi za invalide in druge ogro\u017eene skupine, a je bila zahteva nepopolna in jo je ustavno sodi\u0161\u010de zavrglo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: BoBo\/\u017diga \u017divulovi\u0107 ml.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tFides: To je pomembna zmaga<\/p>\n

V sindikatu Fides odlo\u010dbo ustavnega sodi\u0161\u010da, da so deli zakona o zdravni\u0161ki slu\u017ebi v neskladju z ustavo, razumejo kot pomembno zmago pravne dr\u017eave in potrditev stali\u0161\u010d zdravnikov, ki so dve leti opozarjali na protiustavnost. Kot so zapisali v sporo\u010dilu za javnost, je ustavno sodi\u0161\u010de njihovim stali\u0161\u010dem do omejitve stavke v znatnem delu pritrdilo.<\/p>\n

Po njihovih navedbah je ustavno sodi\u0161\u010de z odlo\u010ditvijo pritrdilo, da pravice do stavke ni dopustno omejiti tako, da se ta v praksi izni\u010di. Prepri\u010dani so, da je podalo tudi zelo jasno stali\u0161\u010de, da je treba v dolo\u010danje minimalne slu\u017ebe v \u010dasu stavke vklju\u010diti tudi socialne partnerje, ne pa minimalnega obsega dolo\u010dati enostransko med stavko, kot je bilo to storjeno z izpodbijano zakonsko ureditvijo med stavko zdravnikov.<\/p>\n

Ustavno sodi\u0161\u010de je po mnenju Fidesa tako po skoraj dveh letih od omejitve stavke potrdilo, da raz\u0161irjen minimum delovnega procesa, ki je v praksi pomenil skoraj polno izvajanje dela, presega dopustne meje in posega v samo bistvo pravice do stavke. “V sindikatu Fides smo ves \u010das poudarjali, da na\u0161a stavka ni bila uperjena proti pacientom. Nujna zdravstvena oskrba je bila in ostaja zagotovljena. Na\u0161e opozorilo je bilo usmerjeno proti ureditvi, ki je pod pretvezo za\u0161\u010dite pacientov \u0161irila obveznosti tudi na storitve, ki niso nujne, in s tem dejansko onemogo\u010dala stavko. Odlo\u010ditev ustavnega sodi\u0161\u010da v tem delu jasno potrjuje pravilnost teh stali\u0161\u010d,” so sporo\u010dili.<\/p>\n

Menijo, da odlo\u010dba predstavlja tudi prilo\u017enost, da se v prihodnje vpra\u0161anja v zdravstvu re\u0161ujejo druga\u010de, in sicer z dialogom, ob spo\u0161tovanju ustave in v korist tako bolnikov kot zdravstvenih delavcev.<\/p>\n

Kot so pojasnili, je ustavno sodi\u0161\u010de hkrati sprejelo tudi odlo\u010ditev v povezavi z izpodbijanjem dolo\u010db novele zakona o zdravni\u0161ki slu\u017ebi. Glede izpodbijanja ustavnosti omejitve, ki se nana\u0161a na dodatno delo zdravnikov in zobozdravnikov, zaposlenih v javnih zavodih, so zavzeli stali\u0161\u010de, da se njihova zahteva zavr\u017ee, saj je “o identi\u010dni zahtevi \u017ee presodilo z odlo\u010dbo U-I-79\/25 in ugotovilo neskladnost tak\u0161ne ureditve z ustavo, s \u010dimer je pritrdilo tudi na\u0161im stali\u0161\u010dem in o\u010ditkom”.<\/p>\n

V preostalem delu pa je ustavno sodi\u0161\u010de po mnenju Fidesa kljub ve\u010d konkretnim primerom posegov v pravice zaposlenih presodilo, da \u0161e ni izkazana zadostna in neposredna ogro\u017eenost pravic delavcev za presojo ustavnosti spremenjene ureditve in zahtevo zavrglo. Kot so zapisali, jim je ustavno sodi\u0161\u010de s tem vzpostavilo pogoje, da se bo presoja ustavnosti izpodbijane ureditve lahko ponovila na podlagi konkretnih primerov posega in ogro\u017eenosti pravic delavcev med izvajanjem zakona.<\/p>\n

Zdravni\u0161ka stavka, ki jo je 15. januarja 2024 za\u010del Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, je najdalj\u0161a zdravni\u0161ka stavka v zgodovini Slovenije. Zdravniki so jo zaostrili z umiki soglasij za nadurno delo, a je bolniki ne ob\u010dutijo, saj je vlada najprej z uredbo, nato pa z novelo zakona o zdravni\u0161ki slu\u017ebi raz\u0161irila seznam storitev, ki jih morajo zdravniki izvajati med stavko.<\/p>\n

Ministrstvo: Ustavno sodi\u0161\u010de v prete\u017enem delu potrdilo ustavnost omejitev pravice do zdravni\u0161ke stavke<\/p>\n

Na ministrstvu za zdravje menijo, da je ustavno sodi\u0161\u010de v odlo\u010dbi, da so deli zakona o zdravni\u0161ki slu\u017ebi v neskladju z ustavo, v prete\u017enem delu potrdilo ustavnost omejitev pravice do stavke. Odlo\u010dba namre\u010d potrjuje, da je zagotavljanje neprekinjenega in varnega zdravstvenega varstva ustavno dopusten in nujen razlog za dolo\u010dene omejitve stavke.<\/p>\n

Ustavno sodi\u0161\u010de je odlo\u010dilo, da so deli zakona o zdravni\u0161ki slu\u017ebi, ki so raz\u0161irili obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko, v neskladju z ustavo. S tem so delno ugodili zdravni\u0161kemu sindikatu Fides, saj so odlo\u010dili tudi, da so nekateri izpodbijani deli zakona skladni z ustavo. DZ ima leto dni \u010dasa, da protiustavnost odpravi.<\/p>\n

Na ministrstvu so v odzivu zapisali, da odlo\u010dbo razumejo kot potrditev dosedanjih prizadevanj za za\u0161\u010dito pacientov in stabilnost zdravstvenega sistema. Hkrati jo bodo upo\u0161tevali kot usmeritev za morebitne izbolj\u0161ave zakonodaje z namenom dodatne krepitve pravne jasnosti in uravnote\u017eenja pravic vseh vklju\u010denih.<\/p>\n

Dodali so, da ustavne presoje niso prestale le obveznosti izdaje dolo\u010denih obrazcev, listin in potrdil med stavko, saj po mnenju ustavnega sodi\u0161\u010da ni izpolnjen pogoj sorazmernosti, opravljanje dolo\u010denih zdravstvenih storitev, ki na ravni zakona niso dovolj natan\u010dno opredeljene, ter zdravstvene storitve, vezane na pravico do zdravljenja v tujini, \u010de opustitev teh storitev ne povzro\u010di resne zdravstvene \u0161kode. V tem obsegu je ustavno sodi\u0161\u010de razveljavilo tudi prekr\u0161kovno dolo\u010dbo.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ustavno sodi\u0161\u010de RS. Foto: BoBo Ustavno sodi\u0161\u010de je zavrglo zahtevo zdravni\u0161kega sindikata Fides za oceno ustavnosti ve\u010d \u010dlenov…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":52297,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[9972,59,61,62,37,58,60,38,1930,17879,17880],"class_list":{"0":"post-52296","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-fides","9":"tag-republic-of-slovenia","10":"tag-republika-slovenija","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-ustavno-sodisce","17":"tag-zdravniska-sluzba","18":"tag-zdravstvena-dejavnost"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116372519193206840","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52296","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=52296"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52296\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/52297"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=52296"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=52296"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=52296"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}