![\"Maribor](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-Vito_Martincic-600.webp.webp\")
<\/p>\n\u00bbPrizadevamo si za maksimalno transparentnost,\u00ab zagotavlja Vito Martin\u010di\u010d, direktor podjetja EIOM (Energijska izraba odpadkov Maribor). To podjetje sta v za\u010detku leta ustanovili Energetika Maribor in mariborska Snaga. Ima uradno spletno stran z informacijskim sredi\u0161\u010dem, na kateri je bilo pod zavihkom \u0160tudije in analize ta teden objavljenih sedem dokumentov.<\/p>\n
Gre za raziskave in elaborate, pridobljene v procesu priprave vloge na razpis ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE) za izbor koncesionarjev za izvajanje dr\u017eavne javne slu\u017ebe se\u017eiganja komunalnih odpadkov. EIOM se je prijavil na mariborski sklop razpisa, na ljubljanskega se je prijavila Energetika Ljubljana, na celjskega pa Energetika Celje, ki ima \u017ee 18 let delujo\u010do se\u017eigalnico.<\/p>\n
Referendum bi imeli 21. junija<\/p>\n
\u0160e preden bi ministrstvo, ki ga odslej za\u010dasno vodi Bojan Kumer, sporo\u010dilo, ali so vloge ustrezne, sta ljubljanski \u017eupan Zoran Jankovi\u0107 in mariborski \u017eupan Sa\u0161a Arsenovi\u010d napovedala posvetovalni referendum o gradnji objekta za termi\u010dno obdelavo odpadkov oziroma energijsko izrabo preostanka me\u0161anih komunalnih odpadkov. Mariborske mestne svetnice in svetniki naj bi odlok obravnavali 23. aprila. \u00bbNa\u0161a \u017eelja je popolna transparentnost, ker gre za klju\u010dni projekt, ki bo dolgoro\u010dno vplival na \u017eivljenje vseh ob\u010danov,\u00ab poudarja Lidija Krebl, direktorica mariborske mestne uprave. Glasovanje naj bi potekalo 21. junija, je povedala v oddaji Radijska tribuna Radia Maribor.<\/p>\n
Dnevnik je Energetiko Ljubljana prosil za kopije strokovnih \u0161tudij in elaboratov, ki jih je pridobila za potrebe prijave na dr\u017eavni razpis in so primerljivi z mariborskimi. \u00bbPodatkov oziroma gradiv, ki so del dokumentacije vloge na javni razpis MOPE za podelitev koncesije za energijsko izrabo komunalnih odpadkov, vam v tem trenutku ne moremo posredovati ali omogo\u010diti vpogleda vanje,\u00ab so odgovorili iz Energetike Ljubljana. \u00bbKo bo razpis v celoti zaklju\u010den, boste skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega zna\u010daja imeli mo\u017enost dostopa do vseh podatkov oziroma gradiv.\u00ab Dnevnik je prosil javno podjetje, da zavrnilno odlo\u010ditev spi\u0161e v skladu z omenjenim zakonom, kar bo omogo\u010dilo prito\u017ebo. Ali je onemogo\u010danje dostopa do informacij, ki jih Maribor javno razkriva, zakonsko dopustno, bo znano po tem, ko bo prito\u017ebo obravnaval urad informacijske poobla\u0161\u010denke.<\/p>\n
Medtem ko je mariborski EIOM javno objavil izvedene \u0161tudije za novo se\u017eigalnico, Energetika Ljubljana dokumentacijo skriva. Dostop do nje bi javnosti omogo\u010dila \u0161ele po izvedbi razpisa okoljskega ministrstva.<\/p>\n
Doslej so znani zgolj obrisi mariborske in ljubljanske nalo\u017ebe v sistem energijske izrabe komunalnih odpadkov. Ljubljana se\u017eigalnico ume\u0161\u010da na Barje, se\u017egala naj bi do 150.000 ton odpadkov na leto, nalo\u017eba bo po neuradnih podatkih vredna 300 milijonov evrov. V Mariboru bi za daljinsko ogrevanje in proizvodnjo elektrike izrabili do 50.000 ton odpadkov na leto. Nalo\u017eba naj bi stala 90,8 milijona evrov, znesek vklju\u010duje tudi stro\u0161ke \u0161iritve omre\u017eja daljinskega ogrevanja.<\/p>\n
Za primerjavo: MOPE je v \u0161tiriletnem razpisu za prevzem in odvoz komunalnih odpadkov do se\u017eigalnic v tujini lani zagotovil ve\u010d kot 111 milijonov evrov. Na razpis se ni prijavil nih\u010de, saj je bila ponujena cena za doma\u010de in tuje izvajalce prenizka.<\/p>\n
V Mariboru premlevali pet lokacij<\/p>\n
Odpadke nameravajo v Mariboru se\u017eigati z oksidacijskim izgorevanjem pri pribli\u017eno 850 stopinjah Celzija. To je standardni postopek termi\u010dne obdelave gorljivega preostanka me\u0161anih komunalnih odpadkov. Natan\u010dnej\u0161a tehni\u010dna re\u0161itev bo znana \u0161ele po zbiranju ponudb proizvajalcev tehnologije. Na\u010deloma obstajata dve mo\u017enosti, in sicer re\u0161etka ali tako imenovani lebde\u010di sloj. Po neuradnih podatkih se v Mariboru bolj nagibajo k re\u0161etki, ki jo uporablja tudi se\u017eigalnica v Celju.<\/p>\n
<\/p>\n
Prizadevamo si za maksimalno transparentnost, pravi\u00a0Vito Martin\u010di\u010d, direktor podjetja Energijska izraba odpadkov Maribor.<\/p>\n
Kaj razkrivajo javno objavljena gradiva Energetike Maribor in Snage? Podjetje ZUM je marca 2021 primerjalo pet potencialnih lokacij za umestitev mariborskega objekta, in sicer v industrijski coni Limbu\u0161, v gramoznici Dogo\u0161e, v poslovni coni Tezno, dve pa sta na obmo\u010dju mestne \u010detrti Tabor. Najve\u010d to\u010dk je dobila lokacija na ju\u017enem robu mesta, ob obstoje\u010di Snagini sortirnici komunalnih odpadkov.<\/p>\n
Dru\u017eba GP Sistemi je v za\u010detku leto\u0161njega leta pripravila tri elaborate s podro\u010dja energetske u\u010dinkovitosti obrata. V njih je potrdila, da projektirana re\u0161itev izpolnjuje zahteve energetske u\u010dinkovitosti, da je skladna z razpisnimi pogoji MOPE, da temelji na najbolj\u0161ih razpolo\u017eljivih tehnikah in predstavlja dolgoro\u010dno trajnostno re\u0161itev za ravnanje z odpadki.<\/p>\n
Veter ne piha zgolj 35 ur na leto<\/p>\n
Podjetje Ipsum je izra\u010dunalo prevetrenost lokacije. Na podlagi podatkov bli\u017enjih vremenskih postaj je ugotovilo, da povpre\u010dna hitrost vetra zna\u0161a 1,8 metra na sekundo, v letu pa je tam v povpre\u010dju le 35 ur brez vetra. Martin\u010di\u010d v zvezi s tem poudarja, da je lokacija dobro prevetrena, z zadostnimi zra\u010dnimi tokovi, ki omogo\u010dajo u\u010dinkovito razpr\u0161evanje onesna\u017eeval.<\/p>\n
V Mariboru na\u010drtujejo se\u017eiganje do 50.000 ton odpadkov na leto pri 850 stopinjah Celzija. Nalo\u017eba, vredna 90,8 milijona evrov, bi slu\u017eila za daljinsko ogrevanje in proizvodnjo elektrike, pri \u010demer se strokovnjaki najbolj nagibajo k tehnologiji z re\u0161etko.<\/p>\n
Podjetje Eko In\u017eeniring se je ukvarjalo s projektiranimi mejnimi vrednostmi emisij onesna\u017eeval. V svojem elaboratu je nizalo razpolo\u017eljive re\u0161itve za obvladovanje razli\u010dnih vrst emisij, ki se spro\u0161\u010dajo pri termi\u010dni obdelavi komunalnih odpadkov in vklju\u010dujejo pra\u0161ne delce, du\u0161ikove in \u017eveplove okside ter druge pline. Iz elaborata je \u0161e razvidno, da je projektirana oziroma na\u010drtovana maksimalna vhodna toplotna mo\u010d predvidene mariborske se\u017eigalnice 28,81 megavata.<\/p>\n
Objavljeno raziskavo naro\u010dila tudi Ljubljana<\/p>\n
Med dokumentacijo je tudi raziskava dolo\u010danja vsebnosti obnovljivega dele\u017ea energije v gorljivi frakciji odpadkov, ki jo je leta 2021 opravila mariborska strojna fakulteta. Zanimivo je, da naro\u010dnik raziskave ni bila zgolj Energetika Maribor, temve\u010d tudi Energetika Ljubljana (ki to vsebinsko suhoparno raziskavo skriva). Njeni avtorji so pri\u0161li do sklepa, da se pri energetski izrabi komunalnih odpadkov v Sloveniji v ozra\u010dje spro\u0161\u010da manj fosilnega CO2 kot pri izgorevanju zemeljskega plina. Ve\u010dina spro\u0161\u010denega CO2 bi bila namre\u010d biogenega izvora, to je tistega, ki nastane denimo pri se\u017eigu papirja, lesa in \u017eivilskih odpadkov, zato se v izra\u010dunih \u0161teje za okoljsko nevtralnega.<\/p>\n
\u00bbEnergijska izraba odpadkov je \u0161e veliko primernej\u0161a za podnebje, saj omogo\u010di izogibanje drugim emisijam toplogrednih plinov, ki bi nastali, \u010de energijske izrabe ne bi izvajali. Energijska izraba odpadkov prispeva k neto zmanj\u0161anju izpustov toplogrednih plinov,\u00ab so zapisali (anonimizirani) avtorji strojne fakultete.\u00a0<\/p>\n
![\"Energetika](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-1088748-400.webp.webp\")
<\/p>\n