{"id":53461,"date":"2026-04-10T03:08:16","date_gmt":"2026-04-10T03:08:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/53461\/"},"modified":"2026-04-10T03:08:16","modified_gmt":"2026-04-10T03:08:16","slug":"v-le-nekaj-tednih-dva-mrtva-e-skiroista","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/53461\/","title":{"rendered":"v le nekaj tednih dva mrtva e-skiroista"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/04\/02\/820927\/Orig-1405nen_038-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/04\/02\/820927\/Orig-1405nen_038-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-1405nen_038-1000.webp.webp\" alt=\"Skrb vzbujajo\u010d trend: v le nekaj tednih dva mrtva e-skiroista\"\/><\/p>\n<p>No\u0161enje \u010delade lahko predstavlja tudi razliko med tem, ali bo po\u0161kodovani nesre\u010do pre\u017eivel ali ne. Fotografija je simboli\u010dna. Foto: Nik Erik Neubaue<\/p>\n<p>Skrb vzbujajo\u010d trend: v le nekaj tednih dva mrtva e-skiroista<\/p>\n<p>Letos sta na slovenskih cestah umrla \u017ee dva voznika elektri\u010dnega skiroja. Starej\u0161i gospod je na \u0160tajerskem nesre\u010do povzro\u010dil sam, 40-letnico je na kolesarski stezi v Ljubljani povozila voznica avta. Prva smrtna \u017ertev na e-skiroju pri nas je bil 52-letnik v Zgornji Savinjski dolini marca 2022, istega leta je umrl tudi voznik na elektri\u010dni rolki (longboardu). Nobeden od njih ni nosil varnostne \u010delade.<\/p>\n<p>Oseminsedemdesetletni mo\u0161ki se je v ponedeljek dopoldne na Ponikvi v ob\u010dini \u0160entjur na e-skiroju peljal po klancu navzdol, zapeljal s ceste in padel v jarek ob njej. Nesre\u010do je opazil mimoido\u010di, ki mu je takoj prisko\u010dil na pomo\u010d. Po\u0161kodovanega so odpeljali v celjsko bolni\u0161nico, kjer je po navedbah policije zve\u010der umrl. Varnostne \u010delade ni nosil.<\/p>\n<p>Tr\u010denje z avtom<\/p>\n<p>Gre za drugo smrtno \u017ertev na e-skiroju v mesecu dni. 12. marca letos je namre\u010d nekaj pred \u0161esto uro zjutraj v hudi prometni nesre\u010di na Tr\u017ea\u0161ki cesti v Ljubljani \u017eivljenje izgubila 40-letna voznica skiroja. Po navedbah ljubljanske policije je do nesre\u010de pri\u0161lo, ker 53-letna voznica avta ni vozila po sredini pasu, temve\u010d je zapeljala na nasprotni pas, naprej pa na plo\u010dnik oziroma kolesarsko stezo. Tam je najprej tr\u010dila v drevo, naknadno pa \u0161e v voznico-e-skiroja, ki je pravilno pripeljala nasproti. Ta je zaradi hudih po\u0161kodb na kraju umrla. Tudi ona ni nosila \u010delade. Po navedbah policije 53-letnica ni vozila pod vplivom alkohola. Ovadili so jo zaradi povzro\u010ditve prometne nesre\u010de iz malomarnosti.<\/p>\n<p>Sode\u010d po statistiki so vozniki e-skirojev v 66 odstotkih povzro\u010ditelji nesre\u010d, v katerih so udele\u017eeni. V ve\u010dini od njih so sicer udele\u017eeni sami, kar pomeni, da padejo sami zaradi ceste oziroma podlage, po kateri vozijo, neznanja ali precenjevanja lastnih sposobnosti, kar se mnogokrat pripeti pri mladih voznikih.<\/p>\n<p>V letih 2024 in 2023 na na\u0161ih cestah ni umrl noben e-skiroist. Se je pa s krvavimi \u010drkami v zgodovino slovenske \u010drne kronike zapisal 1. marec 2022, ko je sredi no\u010di na Ljubnem ob Savinji umrl prvi uporabnik elektri\u010dnega skiroja pri nas. 52-letnik se je zaletel v robnik, padel in tr\u010dil v leseno ograjo. Pomagati mu niso mogli. \u010celade ni nosil. Le nekaj mesecev kasneje, bilo je 19. avgusta, pa je na lokalni cesti v naselju \u0160kalce v Slovenskih Konjicah med vo\u017enjo padel 35-letnik, ki je z glavo mo\u010dno udaril ob tla in umrl. Za\u0161\u010ditne \u010delade ni uporabljal. Mo\u0161ki se je sicer smrtonosno po\u0161kodoval na elektri\u010dni rolki (longboardu), ki pa po navedbah Agencije za varnost prometa (AVP) v zakonodaji o mikromobilnosti spada v isto kategorijo lahkih motornih vozil kot elektri\u010dni skiroji.<\/p>\n<p>Pobirali so ga s tal<\/p>\n<p>Sode\u010d po statistiki so vozniki e-skirojev v 66 odstotkih povzro\u010ditelji nesre\u010d, v katerih so udele\u017eeni. V ve\u010dini od njih so sicer udele\u017eeni sami, kar pomeni, da padejo sami zaradi ceste oziroma podlage, po kateri vozijo, neznanja ali precenjevanja lastnih sposobnosti, kar se mnogokrat pripeti pri mladih voznikih. \u00bbLani so bili najpogostej\u0161i vzroki za nesre\u010de neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vo\u017enje ter neupo\u0161tevanje pravil o prednosti,\u00ab so pojasnili v AVP.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/novice\/kronika\/vceraj-pet-nesrec-kolesarjev-hudo-poskodovan-otrok-pristal-v-bolnici-2795473\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-1172565-400.webp.webp\" alt=\"\ufeff- 29.3.2017 - kri\u017ei\u0161\u010de Zalo\u0161ka cesta - Toplarni\u0161ka ulica v Ljubljani - prometna nesre\u010da v kateri sta bila udele\u017eena re\u0161evalno vozilo in motorno kolo - voznik motorja in njegova sopotnica sta umrla na kraju nesre\u010de,\/\/FOTO: Luka Cjuha\"\/><\/p>\n<p>PU Ljubljana<\/p>\n<p>V\u010deraj pet nesre\u010d kolesarjev, hudo po\u0161kodovan otrok pristal v bolni\u0161nici<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Na ravnote\u017eje in ostale sposobnosti v prometu mnogokrat vpliva tudi alkohol. Lani smo poro\u010dali, kako je 54-letnik v Tr\u017ei\u010du sredi avgustovskega dne mo\u010dno vinjen padel (alkotest je pokazal na \u0161estkratnik dovoljene meje alkohola v krvi) in pristal v bolni\u0161nici, septembra pa so na Bledu obravnavali 62-letnika, ki so ga mimoido\u010di po \u0161tevilnih padcih morali ve\u010dkrat pobirati s tal.<\/p>\n<p>Letos v UKC \u017ee ve\u010d kot 100 po\u0161kodovanih<\/p>\n<p>\u0160tevilo prometnih nesre\u010d s skiroji in e-skiroji iz leta v leto nara\u0161\u010da, kar potrjuje tudi statistika. \u0160tevilke v UKC Ljubljana so \u0161e vi\u0161je, kot jih bele\u017eijo na slovenski policiji, saj se tam zglasijo tudi po\u0161kodovani v nesre\u010dah, ki jih policija ni obravnavala. Leta 2013 so, denimo, zabele\u017eili 96 nesre\u010d, leta 2019 \u017ee 390, leta 2022 689, lani 680, v prvih treh mesecih leto\u0161njega leta pa 107. Tretjina hudo po\u0161kodovanih utrpi zlasti po\u0161kodbe glave in obraza, brez za\u0161\u010ditne \u010delade pa so posledice huj\u0161e. Zato tako na AVP kot na policiji svetujejo uporabo \u010delade za vse, ne le za mladoletne, pri katerih je obvezna. Tudi v tem primeru je statistika stra\u0161ljiva, saj v zadnjih letih vsaj polovica umrlih in po\u0161kodovanih voznikov e-skirojev v \u010dasu nesre\u010de ni nosila \u010delade. \u00bb\u010ce se 50 kilogramov te\u017eak \u010dlovek s hitrostjo 25 kilometrov na uro zaleti v trd objekt, je to tako, kot da bi padel iz drugega nadstropja stavbe,\u00ab je v preteklosti \u017ee opozarjal Klemen Grabljevec iz URI So\u010da, kjer iz bolni\u0161nic vsako leto sprejmejo nekaj oseb s hudo po\u0161kodbo mo\u017eganov.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/novice\/kronika\/trcil-poskodoval-ucenko-in-z-razbitim-avtobusom-otroke-vseeno-pripeljal-v-solo-2793592\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-iStock-1179770057-400.webp.webp\" alt=\"Slika je simboli\u010dna. \/ Foto: iStock\"\/><\/p>\n<p>INTERVENCIJA<\/p>\n<p>Tr\u010dil, po\u0161kodoval u\u010denko in z razbitim avtobusom otroke vseeno peljal v \u0161olo<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Uro\u0161 Tominc, travmatolog  in vodja urgentnega kirur\u0161kega bloka v UKC Ljubljana, pravi, da so po\u0161kodbe pri nezgodah z elektri\u010dnimi skiroji primerljive s tistimi, ki nastanejo s kolesi, mopedi in motornimi vozili. Ve\u010dina jih je sicer la\u017ejih, kot so udarnine, odrgnine, zvini, a opa\u017eajo skrb vzbujajo\u010d porast resnih in \u017eivljenjsko ogro\u017eajo\u010dih po\u0161kodb. \u00bbNajpogosteje gre za hude po\u0161kodbe glave, dolgih kosti, kot sta stegnenica in golenica, ter prsnega ko\u0161a, medenice in hrbtenice,\u00ab je dr. Tominc pojasnil za Dnevnik. Po njegovih navedbah tak\u0161ne po\u0161kodbe ka\u017eejo, da pri teh nezgodah pogosto prihaja do bistveno ve\u010djih sil ob trku ali padcu, kot bi jih pri\u010dakovali pri uporabi navadnega skiroja. Glavni razlog za to so vi\u0161je hitrosti, ki jih elektri\u010dni skiroji dosegajo in so pogosto primerljive s hitrostmi koles, mopedov ali celo motornih vozil. Hkrati uporabniki pogosto ne uporabljajo ustrezne za\u0161\u010ditne opreme oziroma je ta zelo pomanjkljiva.<\/p>\n<p>Sode\u010d po statistiki so vozniki e-skirojev v 66 odstotkih povzro\u010ditelji nesre\u010d, v katerih so udele\u017eeni. V ve\u010dini od njih so sicer udele\u017eeni sami, kar pomeni, da padejo sami zaradi ceste oziroma podlage, po kateri vozijo, neznanja ali precenjevanja lastnih sposobnosti, kar se mnogokrat pripeti pri mladih voznikih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"No\u0161enje \u010delade lahko predstavlja tudi razliko med tem, ali bo po\u0161kodovani nesre\u010do pre\u017eivel ali ne. Fotografija je simboli\u010dna.&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":53462,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[18159,8488,326,59,61,62,37,58,60,38,18158,18157,3756],"class_list":{"0":"post-53461","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-avp","9":"tag-elektricni-skiroji","10":"tag-policija","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-smrtne-zrtve-na-e-skirojih","19":"tag-smrtne-zrtve-na-elektricnih-skirojih","20":"tag-ukc"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116378213190362904","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/53461","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=53461"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/53461\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/53462"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=53461"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=53461"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=53461"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}