{"id":5347,"date":"2026-02-25T07:30:13","date_gmt":"2026-02-25T07:30:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/5347\/"},"modified":"2026-02-25T07:30:13","modified_gmt":"2026-02-25T07:30:13","slug":"vedno-so-sprozali-polemike-zgodnje-grafike-skupine-laibach-na-razstavi-v-zagrebu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/5347\/","title":{"rendered":"“Vedno so spro\u017eali polemike”: zgodnje grafike skupine Laibach na razstavi v Zagrebu"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Razstava
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRazstava v Zagrebu je nastala v sodelovanju z Muzejem crvene povijesti iz Dubrovnika, v katerem je bila pred pribli\u017eno letom in pol na ogled prva razli\u010dica te razstave, a z druga\u010dnim kontekstom. Medtem ko so se v Dubrovniku osredoto\u010dili predvsem na dru\u017ebeno-politi\u010dno obdobje med letoma 1945 in 1990, so v HDD-ju poudarili vidik grafi\u010dnega oblikovanja. Foto: HDD \u2013 Hrvatsko dizajnersko dru\u0161tvo\/Boris Cvjetanovi\u0107<\/p>\n

V zagreb\u0161ki galeriji Hrvatskega dizajnerskega dru\u0161tva (HDD) so se z novo razstavo Laibach: Dvorana zrcal 1980-1995 poklonili oblikovalskih delom, ki jih je v prvih 15 letih obstoja ustvarila glasbena skupina Laibach.<\/p>\n

Provokativne podobe, ki so jih razvijali ve\u010d let
“Zasedbo Laibach poznamo kot glasbenike in umetnike, o oblikovanju pa redkeje razmi\u0161ljamo. A v za\u010detnem obdobju so bili \u0161tevilni \u010dlani \u0161tudenti umetnosti ali grafi\u010dnih \u0161ol, kar je vplivalo na njihov na\u010din razmi\u0161ljanja, pozneje pa so se raz\u0161irili v projekte, s katerimi so dolo\u010dali smer vizualne podobe, tako da obstaja kontinuiteta,” je za STA dejal kustos razstave Dejan Kr\u0161i\u0107 in poudaril, da so \u010dlani skupine Laibach \u017ee v zgodnjem obdobju ustvarili katalog vizualnih postopkov, ikon in podob, ki so se skozi leta ponavljali in razvijali.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Postavitev
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPostavitev v HDD-ju je razdeljena v tri sklope oz. faze: od 1980 do 1984, ko so delovali v okviru alternativne, punkovske in postpunkovske scene, s posebnim poudarkom na prvi razstavi Laibacha v Zagrebu leta 1983 v Galeriji pro\u0161irenih media, od 1984 do 1991, ko so delovali v okviru NSK, ter od 1991 do 1995. Foto: HDD \u2013 Hrvatsko dizajnersko dru\u0161tvo\/Boris Cvjetanovi\u0107<\/p>\n

“Njihove reference so umetni\u0161ki tokovi, ki so jih nacisti prezirali”
Razstavo sta Kr\u0161i\u0107 ter sokustos razstave in vodja galerije Marko Golub poimenovala Dvorana zrcal, ker sta ju zanimala tako oblikovalski vidik kot sprejem Laibacha. “Vedno so spro\u017eali polemike \u2013 o\u010ditke o mra\u010dnosti, celo o slovenskem fa\u0161izmu, a njihove podobe so ve\u010dpomenske: \u010de imajo na rokavih trak, na njem ni svastika, temve\u010d Malevi\u010dev \u010drni kri\u017e,” je za STA povedal Golub in dodal, da je to tudi ena klju\u010dnih provokacij Laibacha. “Njihove reference \u2013 suprematizem, nadrealizem, dadaizem, nem\u0161ki ekspresionizem \u2013 so umetni\u0161ki tokovi, ki so jih nacisti prezirali. Ko to zdru\u017eijo z elementi socializma in nacisti\u010dne ikonografije, ustvarijo krajino referenc, sestavljeno prav iz tiste umetnosti, ki je bila neko\u010d zavr\u017eena,” je dodal.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Med
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMed razstavljenimi predmeti je plakat za njihovo prvo razstavo v Zagrebu leta 1983, ki so jo zaradi njene provokativnosti \u017ee po nekaj dneh zaprli, policija pa je skupino pospremila na vlak proti Ljubljani. Foto: HDD \u2013 Hrvatsko dizajnersko dru\u0161tvo\/Boris Cvjetanovi\u0107<\/p>\n

“Naj gredo svojo lepoto kazat drugam”
Razstava je kombinacija originalov in reprodukcij, kar je pri Laibachovem delu po besedah Goluba smiselno, saj pripadajo generaciji, ki je odra\u0161\u010dala ob fotokopirnih strojih in kulturi kopije. Vklju\u010duje plakate in ovitke plo\u0161\u010d, ki so arhetipski oblikovalski predmeti, pa tudi instalacije, dokumentarne fotografije in rekonstrukcijo dela z razstave v Galeriji pro\u0161irenih medija leta 1983. “Ta del deluje kot \u010dasovni stroj: poka\u017ee, kako je bilo leta 1983, ko so bili vsi mladi in ko so jih odkrivali tudi umetniki z zagreb\u0161ke scene,” je \u0161e dejal Golub ter med temi umetniki posebej spomnil na likovnico in performerko Vlasto Delimar. Vlasta Delimar je z zdaj \u017ee umrlim mo\u017eem, fotografom \u017deljkom Jermanom, no\u010d pred odprtjem natisnila tudi plakat za razstavo leta 1983, ki so jo zaradi podobe kljukastega kri\u017ea zaprli \u017ee po nekaj dneh, policija pa je \u010dlane skupine pospremila na vlak proti Ljubljani z besedami, naj svojo lepoto gredo kazat drugam.<\/p>\n

Kot je povedala Vlasta Delimar, ki jo je STA v dnevih po petkovem odprtju ujel v galeriji, je razstava zanjo zelo \u010dustvena, saj je vse to pre\u017eivela tudi sama in \u017eivela s tem. “Na neki na\u010din sem z Laibachom odra\u0161\u010dala in on z mano \u2013 razvijali smo se skozi umetnost, oni skozi na\u0161o, mi skozi njihovo. To je bila brezpogojna ljubezen do umetnosti,” je pojasnila.<\/p>\n

Razstava bo odprta do 20. marca, vstop pa je prost.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Razstava v Zagrebu je nastala v sodelovanju z Muzejem crvene povijesti iz Dubrovnika, v katerem je bila pred…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":5348,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[114,3087,3085,2603,62,37,58,60,38,1253,115,3086],"class_list":{"0":"post-5347","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-entertainment","9":"tag-laibach","10":"tag-oblikovanje","11":"tag-razstava","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-umetnost","18":"tag-zabava","19":"tag-zagreb"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5347","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5347"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5347\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5348"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5347"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5347"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5347"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}