Zaradi posledic vojne na Bli\u017enjem vzhodu se bo ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja \u010calu\u0161i\u0107 ta teden sestala s predstavniki kmetijskih organizacij, da bi se uskladili o ukrepih za bla\u017eenje krize, ki \u017ee mo\u010dno vpliva na stro\u0161ke energije, na dostopnost in ceno umetnih gnojil ter embala\u017ee, ki prihaja v stik z \u017eivili. \u00bbKrizni \u0161tab po praznikih ne bo odve\u010d, saj bomo \u017ee preu\u010devali resnej\u0161e posledice zakasnitev dobav ali celo nedobavljivosti,\u00ab je za Dnevnik opozorila Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij.<\/p>\n
Dobava embala\u017ee je ogro\u017eena<\/p>\n
Ob tem je dodala, da njihovi \u010dlani pri surovinah \u0161e ne poro\u010dajo o pomanjkanju, povsem druga\u010de je z embala\u017eo, v katera pakirajo \u017eivila. O tem so govorili tudi na nedavni seji upravnega odbora \u017eivilske zbornice in med drugim opozorili: \u00bb\u010ce bo kriza na Bli\u017enjem vzhodu trajala dlje \u010dasa, je ogro\u017eena dobavljivost predvsem plasti\u010dne embala\u017ee (folije, plastike, lepil), nafte, mineralnih gnojil in stekla. Vse to lahko povzro\u010di motnje v proizvodnji. Ker se za\u010denja sezona v kmetijski proizvodnji, bo visok dvig cen nafte in mineralnih gnojil vplival tudi na ceno kmetijskih pridelkov,\u00ab svari Tatjana Zagorc.<\/p>\n
Ob morebitnem zni\u017eanju DDV bi bilo treba spremljati cene v trgovinah, saj obstaja bojazen, da se cene na policah ne bodo zni\u017eale in se bo ni\u017eji DDV prelil v dobi\u010dke posrednikov.<\/p>\n
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije<\/p>\n
Kmetijska ministrica Mateja \u010calu\u0161i\u0107 zato omenja tudi mo\u017enost zni\u017eanja DDV na osnovna \u017eivila, kar je koalicija sicer \u0161e lani gladko zavra\u010dala.<\/p>\n
Vlada je na \u010detrtkovi seji sprejela izhodi\u0161\u010da za pripravo zakonskih podlag za ukrepanje. Med predlogi je tudi morebitna uvedba diferencirane cene goriv, kmetijska ministrica Mateja \u010calu\u0161i\u0107 pa je omenila tudi mo\u017enost zni\u017eanja DDV na osnovna \u017eivila z 9,5 na predvidoma pet odstotkov. To je \u0161e posebej zbodlo v o\u010di, kajti novembra lani je prav to po zgledu Hrva\u0161ke, Italije, Slova\u0161ke, Poljske, Mad\u017earske, Malte, Cipra in Belgije predlagala opozicijska Nova Slovenija (NSi), vendar so koalicijske stranke njen zakon gladko zavrnile.<\/p>\n
DDV: vlada bi posvojila \u00bbizredno populisti\u010den\u00ab ukrep<\/p>\n
Mateja \u010calu\u0161i\u0107 je predlog NSi ozna\u010dila celo za \u00bbizredno populisti\u010den ukrep na kratki rok, \u010de nimamo dodatnih varovalk in manevra, kako regulirati osnovno ceno, ki jo oblikuje prosti trg\u00ab, zdaj se tudi sama zavzema za zni\u017eanje DDV na osnovna \u017eivila, ki mu je Golobova vlada \u0161e pred nekaj meseci nasprotovala s pojasnilom, da bi to negativno vplivalo na javne finance, poslanka Svobode in specialistka za davke Andreja \u017divic pa je ob obravnavi zakonskega predloga NSi med drugim dejala: \u00bbZni\u017eanje stopnje DDV je eden finan\u010dno najbolj neu\u010dinkovitih, najdra\u017ejih in socialno najmanj ciljanih ukrepov, ki jih lahko sprejmemo. Trgovci zni\u017eanje DDV v ve\u010dini prelevijo v svojo mar\u017eo. Nikoli ne pride ta DDV v celoti do cene potro\u0161nika, ker trgovci poberejo velik del u\u010dinka.\u00ab Tudi Zagor\u010deva meni, da bi imeli od zni\u017eanja DDV na osnovna \u017eivila koristi edino trgovci, v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pa: \u00bbOb morebitnem zni\u017eanju DDV bi bilo treba spremljati cene v trgovinah, saj obstaja bojazen, da se cene na policah ne bodo zni\u017eale in se bo ni\u017eji DDV prelil v dobi\u010dke posrednikov.\u00ab<\/p>\n
Po oceni Tatjane Zagorc bodo vsi vladni ukrepi za bla\u017eenje visokih stro\u0161kov energije pravi.<\/p>\n
Po oceni Tatjane Zagorc bodo vsi vladni ukrepi za bla\u017eenje visokih stro\u0161kov energije pravi. \u00bb\u010ce jih ne bo, bo treba to prenesti v kon\u010dne cene,\u00ab je poudarila in dodala: \u00bbNapovedi s \u010detrtkove seje vlade so eno, mi pa potrebujemo konkretne ukrepe, ki bodo u\u010dinkoviti. Upam, da bodo ta teden pri\u0161li s pravimi ukrepi. Pri\u010dakujemo predvsem cenovne ukrepe na vhodnih zadevah.\u00ab<\/p>\n
Evropa plava v prese\u017ekih mleka<\/p>\n
Po prepri\u010danju Tatjane Zagorc bi se morali pridelovalci surovin in predelovalna industrija bolj povezati. \u00bbPogledati moramo, kaj imamo v hlevih in kaj na poljih, ter skleniti neke vrste pakt. Izvoz od govedi naprej, ki nam je uhajal, bi se moral usmeriti nazaj na slovenski trg. Je pa vpra\u0161anje, koliko je na\u0161a \u017eivilska industrija v tem \u010dasu postala neodporna. Vsa Evropa plava v prese\u017ekih mleka. \u010ceprav imamo visoko prirejo mleka in mo\u010dna \u017eivilska podjetja na tem podro\u010dju, je Slovenija velika uvoznica mleka in mle\u010dnih izdelkov. Pribli\u017eno \u0161estdeset odstotkov mle\u010dnih izdelkov v trgovinah in gostinstvu, ki jih zau\u017eijemo, je iz uvoza,\u00ab je poudarila Zagor\u010deva, \u010deprav je Slovenija z mlekom okoli 130-odstotno samooskrbna. \u00bbNa tak na\u010din niti \u017eivilska industrija niti celotna veriga ne moreta biti odporni,\u00ab je pripomnila.<\/p>\n
Agrarni ekonomist Emil Erjavec je ocenil, da je aktualno dogajanje zelo jasno sporo\u010dilo, da se modelu kmetijstva, ki temelji na intenzivni rabi umetnih gnojil, energije in specializaciji, izteka \u010das.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, ali so trenutne razmere primerljive s tistimi iz \u010dasov epidemije covida, je Tatjana Zagorc odvrnila, da je za tak\u0161no oceno \u0161e prezgodaj. \u00bbOdvisno je od tega, kako dolgo bo trajal konflikt na Bli\u017enjem vzhodu. Je pa izziv \u017ee zdaj druga\u010den. Ni namre\u010d prekinjen le transport, prekinili so se nam tudi dolo\u010deni tokovi surovin, ki jih nujno potrebujemo. Na celotno industrijo, ne le na \u017eivilskopredelovalno, vpliva \u0161ir\u0161i nabor problemov,\u00ab je pojasnila Tatjana Zagorc. Zaprosili smo jo tudi za primerjavo ukrajinske in iranske krize. \u00bbUkrajinska kriza je parcialno vplivala na dolo\u010dene sektorje, iranska kriza pa ima \u0161ir\u0161i vpliv. Tudi zaradi vojne v Ukrajini smo imeli te\u017eave z dostopnostjo embala\u017ee, predvsem steklene, saj so ukrajinske tovarne, ki so jo proizvajale, med prvimi uni\u010dili. Zaradi vojne v Ukrajini so se in se \u0161e vedno dogajajo hude stvari, toda iranska kriza je druga\u010dna, \u0161e \u0161ir\u0161e prisotna,\u00ab je ocenila direktorica Zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij.<\/p>\n
Blagovne rezerve bi napolnili tudi z gnojili in semeni<\/p>\n
V kmetijski zbornici za sestanek s kmetijsko ministrico pripravljajo predlog ve\u010d ukrepov. Med njimi je tudi tako imenovana dvojna raba oziroma mo\u017enost uporabe obrambnega prora\u010duna v kmetijstvu. \u00bbPredlagali bomo tudi raz\u0161iritev blagovnih rezerv na skupine, kot so gnojila in semena, kjer trenutno nimamo niti lastne proizvodnje niti zadostnih rezerv, zato bi bili v primeru ustavitve uvoza v resni zadregi,\u00ab so pojasnili za Dnevnik. V KGZS si tudi \u017eelijo ukrepov za stabilizacijo pridelave in povpra\u0161evanja po slovenskih izdelkih. Po njihovem je zato nujno poskrbeti za stabilen odkup pridelkov s kmetij in za zagotovitev nemotene oskrbe z energenti. Posledi\u010dno podpirajo izhodi\u0161\u010da za diferencirane cene goriva oziroma tako imenovane kme\u010dke nafte, ki bi upo\u0161tevala dejansko porabo glede na pridelavo. Pri\u010dakujejo tudi takoj\u0161nje izpla\u010dilo kmetijskih subvencij.<\/p>\n
Agrarni ekonomist Emil Erjavec je v nedavnem pogovoru za Radio Slovenija ocenil, da je aktualno dogajanje zelo jasno sporo\u010dilo, da se modelu kmetijstva, ki temelji na intenzivni rabi umetnih gnojil (njihova proizvodnja se je iz Evrope v celoti preselila v velike naftne dr\u017eave, op. p.), energije in specializaciji, izteka \u010das. \u00bbResno bi morali razmisliti, predvsem male in srednje velike kmetije, da se odlo\u010dneje preusmerjajo v ekolo\u0161ko oziroma druge oblike kmetovanja, ki terjajo ve\u010d kro\u017enega gospodarstva na sami kmetiji. To pomeni tudi kombinacijo \u017eivinoreje in rastlinske pridelave, torej premik v ekolo\u0161ko kmetijstvo. Na dolgi rok mora iti ve\u010dina slovenskih kmetov v to smer,\u00ab je prepri\u010dan Erjavec.\u00a0<\/p>\n
Dra\u017eja energija pomeni dra\u017ejo hrano<\/p>\n
Biotehni\u0161ka fakulteta Univerze v Ljubljani je v povezavi z naftno krizo javnosti posredovala razmi\u0161ljanje doc. dr. Roka Miheli\u010da z oddelka za agronomijo. \u00bbDra\u017eja energija pomeni dra\u017ejo hrano,\u00ab je poudaril. \u00bbBrez mineralnih gnojil in fosilnih virov ne moremo zagotavljati stabilne in cenovno dostopne pridelave hrane. Du\u0161ik je motor za rast rastlin. Mineralni (‘umetni’) du\u0161ik v povpre\u010dju pove\u010da pridelke za 20 do 60 odstotkov. Do za\u010detka mno\u017ei\u010dne uporabe mineralnih gnojil so bili v Evropi kmetijski pridelki mizerni; do leta 1950 pri nas na enaki ravni kot v starem Rimu in pol manj\u0161i kot v prazgodovinski Mezopotamiji. Pridelki so se v obdobju ‘zelene revolucije’ v drugi polovici 20. stoletja pove\u010dali za \u0161estkrat, kar je temelj materialnega blagostanja, ki smo ga v razvitem svetu dele\u017ene mno\u017eice,\u00ab je pojasnil dr. Miheli\u010d in dodal: \u00bbNekateri govorijo: kmetje naj za\u010dno uporabljati organska gnojila. To so izjave popolnih nepoznavalcev kmetijstva. Treba je vedeti, da kmetje \u017ee uporabljajo vsa \u017eivinska gnojila in stranske pridelke (na primer slamo). \u010ce gnojil ne bo dovolj, bosta kmalu, \u017ee po eni sezoni, ogro\u017eena rentabilnost kmetovanja in finan\u010dno pre\u017eivetje predvsem intenzivnih kmetij.\u00ab x<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zaradi posledic vojne na Bli\u017enjem vzhodu se bo ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja \u010calu\u0161i\u0107 ta teden…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":53889,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[3984,65,66,18247,18273,37,38,882],"class_list":{"0":"post-53888","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-bliznji-vzhod","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-oskrba","12":"tag-proizvodnja-hrane","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-vojna"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116380159414522039","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/53888","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=53888"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/53888\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/53889"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=53888"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=53888"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=53888"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}