{"id":54385,"date":"2026-04-10T20:54:06","date_gmt":"2026-04-10T20:54:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/54385\/"},"modified":"2026-04-10T20:54:06","modified_gmt":"2026-04-10T20:54:06","slug":"dozivetja-iz-divjih-karnijcev-v-sedmih-dneh-je-srecal-samo-sedem-pohodnikov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/54385\/","title":{"rendered":"Do\u017eivetja iz divjih Karnijcev: v sedmih dneh je sre\u010dal samo sedem pohodnikov"},"content":{"rendered":"

Ob koncu leta 2023 izdani planinski vodnik Karnijske Alpe, med Julijci in Dolomiti, ki sta ga napisala zakonca Vladimir Habjan in Irena Mu\u0161i\u010d Habjan, je v preteklih dveh letih spodbudil \u0161ir\u0161o mno\u017eico planincev, da so se odpravili v te nekoliko spregledane Alpe v na\u0161i sose\u0161\u010dini. Ni skrivnost, da so samotne poti v Karnijcih Habjanu najljub\u0161e. In tako se je urednik Planinskega vestnika odlo\u010dil, da jih pre\u010di na sedemdnevni turi. A ne po priljubljeni Karnijski visoki poti, temve\u010d po samotnih, ponekod tudi opu\u0161\u010denih stezah od kraja Longarone do Bordana ob reki Tilment. V sedmih dneh je sre\u010dal vsega sedem pohodnikov. Do\u017eivetja je opisal v knjigi Na samotnih poteh. V njej spretno prepleta tudi spomine s svoje karierne poti. Branje, ki vas bo v pomladnih in poletnih mesecih dodatno motiviralo za obisk gora, \u0161e posebej manj obljudenih poti.<\/p>\n

\"Vladimir<\/p>\n

Vladimir Habjan nas je jeseni 2023 peljal na razglednik Monte Zermula v Karnijskih Alpah.
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

Tako celostnega, sistemati\u010dnega vodnika po Karnijskih Alpah, kot je vodnik zakoncev Habjan<\/a>, ki ga je izdala Planinska zalo\u017eba, v sloven\u0161\u010dini \u0161e nismo imeli. In \u010de kdo Karnijce dobro pozna, je to prav Vladimir Habjan, avtor in urednik planinskih vodnikov, urednik Planinskega vestnika in Planinske zalo\u017ebe, tudi gorski re\u0161evalec. Ve\u010d kot desetletje redno zahaja v ta gorski svet med Julijci in Dolomiti. “Mene so Karnijci pritegnili zaradi odro\u010dnosti. To je ogromno obmo\u010dje, ki je obiskano samo na dolo\u010denih manj\u0161ih delih, je pa tam cel kup\u00a0obmo\u010dij, kjer si lahko povsem sam v gorskem svetu, v tisti naravi.” Samotne poti in brezpotja pa so \u017ee od nekdaj Habjanu najljub\u0161a. In predlani je dobil izvrstno\u00a0idejo: “Odlo\u010dil sem se, da jih bom \u0161el prehodit od zahoda na vzhod. Kar dolgo\u00a0sem na\u010drtoval pot. \u0160el sem tudi na ogledno turo. Zaradi podorov je bilo nekaj poti zaprtih, tako da mi je ostala samo \u0161e ena mo\u017enost pre\u010denja precej po sredini.”<\/p>\n

“Prehodil sem pribli\u017eno 120 kilometrov in 8.000 vi\u0161incev”<\/p>\n

\"Vladimir<\/p>\n

Vladimir Habjan vselej rad pripoveduje in pi\u0161e o gorah.
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

“Tako sem na pot krenil predlani julija. Za\u010del sem v kraju Longarone. Hodil sem sedem dni in pri\u0161el do vasi Bordanu blizu Tolme\u010da, kjer se kon\u010dajo Karnijske Alpe. Prehodil sem pribli\u017eno 120 kilometrov in 8.000 vi\u0161inskih metrov. Vsak dan je bilo vsaj sedem ur hoje. Peti dan celo 12 ur, saj sem se malo izgubil. Tu karnijske poti niso zelo uhojene. Peti dan na neki to\u010dki nisem na\u0161el nadaljevanja. Pot sem iskal dve uri. Tisti dan\u00a0je bila res zelo dolga etapa in\u00a0precej utrujen sem se privlekel na cilj,” pripoveduje Habjan, ki nam je \u017ee v lanskem intervjuju za Siol dejal, da je raziskovalec po du\u0161i in da so gore zanj ve\u010dni izziv<\/a>.\u00a0Danes so ve\u010ddnevne, tudi ve\u010dtedenske pohodni\u0161ke ture bolj priljubljene kot neko\u010d. Habjan sam veliko takih izku\u0161enj ni imel. \u0160tirinajst\u00a0dni je bil na Caminu, tri dni je hodil \u010dez Pohorje, v nekaj dneh je prehodil \u0161e idrijsko-cerkljansko planinsko pot.<\/p>\n

Pe\u0161 \u010dez Karnijce in skozi \u017eivljenje<\/p>\n

\"Naslovnica<\/p>\n

Naslovnica knjige Na samotnih poteh
\n Foto: UMco <\/p>\n

“Prve tri dni sem spal po ko\u010dah. Ena od ko\u010d je zelo obiskana, in ker sem pri\u0161el v soboto, je bilo vse polno. Mislil sem \u017ee, da bom zunaj spal, ampak poznam oskrbnika. Zve\u010der me je prijel za roko, me odpeljal do ene postelje in rekel, da bom tam spal,” nam je Habjan razkril nekaj do\u017eivetij s poti, o katerih bolj ob\u0161irno pi\u0161e v knjigi Na samotnih poteh s podnaslovom Pe\u0161 \u010dez Karnijce in skozi \u017eivljenje, ki jo je izdala zalo\u017eba UMco kot del svoje zbirke S terena. Z izjemo enega de\u017eevnega dneva je imel na poti lepo vreme. “So\u00a0pa te poti res divje, v\u00a0sedmih dneh sem sre\u010dal sedem ljudi. Sedem ljudi. Ni\u010d ve\u010d!\u00a0V zahodnem delu, kjer sem hodil \u0161tiri dni, je vse opu\u0161\u010deno. Tam so stranske doline, vasice, kjer ni ve\u010d ljudi. Cerkve, stavbe, ki se podirajo. Poti so komaj prehodne, mostovi podrti. Res \u010dista divjina. Prvinska narava. In to je bil\u00a0meni izziv.”\u00a0<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na turah si vedno dela zapiske v planinskem dnevniku.
\n Foto: osebni arhiv Vladimir Habjan <\/p>\n

“\u010cetrti dan sem prespal na neki planini. Trdo, nobenega armafleksa, ni\u010d, na trdem sem spal. Peti dan sem si potem na\u0161el\u00a0gosti\u0161\u010de v neki\u00a0vasici. \u0160esti dan sem nameraval spati na neki planini, a je bila povsem\u00a0neurejena. Prav ogabno. Nadaljeval sem in ob \u0161estih pri\u0161el v neko majceno vasico nekje v\u00a0dolini. Pojma nisem imel, kje bom spal. Vmes sem na\u0161el\u00a0daljnogled, odli\u010dno ohranjen daljnogled, zagotovo vreden kar nekaj\u00a0denarja. Pri\u0161el sem v neko gosti\u0161\u010de ob \u0161estih, bil sem utrujen in\u00a0mladega natakarja vpra\u0161al, ali\u00a0se da kje prespati. Odgovoril mi je, da se ne da. Povedal\u00a0sem mu, da hodim \u0161est dni in\u00a0da nimam kje prespati, ter ga vpra\u0161al, ali mi lahko kako pomaga. Pogledal me je z izbuljenimi o\u010dmi in rekel, da bo nekaj uredil. Na\u0161el je\u00a0apartma. Dal sem mu\u00a0tisti daljnogled,\u00a0da bi\u00a0na\u0161el\u00a0lastnika, in res ga je na\u0161el! Enkrat pozneje sem \u0161el tam mimo\u00a0s kolesom in rekel mi je, da imam od lastnika daljnogleda eno pivo v dobrem.” Prav zgodbe, povezane z doma\u010dini, so najbolj sr\u010dne in ostanejo za vedno. Pohodniki in tudi\u00a0kolesarji na ve\u010ddnevnih poteh so za doma\u010dine vedno zanimivi. “Oskrbniki so bili zelo prijazni. Dajali so mi hrano\u00a0za s sabo, sploh mi ni bilo treba\u00a0pla\u010dati. Pred za\u010detkom poti sem se bal, da mi bo zmanjkovalo hrane, pa sem je\u00a0imel vedno ve\u010d.”<\/p>\n

Naslednji izziv: \u010dez Karnijce od severa do juga<\/p>\n

\"Karnijske<\/p>\n

Karnijske Alpe privla\u010dijo s svojo prostranostjo in samoto.
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

\u010ce je Karnijske Alpe pre\u010dil od zahoda do vzhoda, jasno zdaj sledi \u0161e pot od severa do juga. “\u017de lani sem si zastavil, da bi \u0161el od severa na jug. Vse sem se \u017ee dogovoril, potem pa sem\u00a0odkril, da je ena planinska ko\u010da, kjer bi moral prespati, zaprta, saj jo obnavljajo. To mi je prekri\u017ealo na\u010drte. Ra\u010dunam, da bom s severa na jug \u0161el letos.” Ve\u010ddnevna markirana Karnijska visoka\u00a0pot, ki gre po italijansko-avstrijski meji, Habjanu verjetno ne bi bila tako prijetna, ker je\u00a0zelo obljudena. “Bi sicer \u0161el, ampak je logisti\u010dno zelo zahtevna, saj so ko\u010de rezervirane po ve\u010d mesecev vnaprej. In kaj bo\u0161, \u010de nima\u0161 kje prespati, jesti? Ne more\u0161 se oprhati, si napolniti telefona. So pa to avstrijske ko\u010de in\u00a0Avstrijci so\u00a0bolj redoljubni. Z Italijani se \u017ee kaj dogovori\u0161 in prespi\u0161 recimo na hodniku, Avstrijci pa te\u00a0vr\u017eejo ven,” razlaga Habjan. Tu lahko dodam svojo izku\u0161njo: predlani sem pod prelazom Plo\u010de (Pl\u00f6ckenpass) sre\u010dal avstrijsko pohodnico, ki je bila na Karnijski visoki poti, a je imela po \u0161tirih dneh de\u017eja in spanja v \u0161otoru, ker so bile ko\u010de polne, vsega dovolj in me je prosila, naj jo zapeljem v dolino. Ni ji bilo ve\u010d do nadaljevanja\u00a0poti proti Mokrinam.<\/p>\n

“Vse, kar sem delal v \u017eivljenju, sem\u00a0delal tudi za druge”<\/p>\n

\"Vladimir<\/p>\n

Vladimir Habjan je tudi gorski re\u0161evalec.
\n Foto: osebni arhiv Vladimir Habjan <\/p>\n

Habjana smo povpra\u0161ali \u0161e o drugi plati knjige Na samotnih poteh. Do\u017eivetja sedmih dni pohoda spretno prepleta s spomini svoje \u017eivljenjske zgodbe, ki je bila na tak ali druga\u010den na\u010din vedno povezana s hribi. Tako je \u0161e danes, ko je uradno sicer \u017ee v pokoju. “Ta ideja je padla v dogovoru z izdajateljem. To je Samo Rugelj. Za\u010del sem razmi\u0161ljati o tem, prebral sem svojih osem planinskih dnevnikov in obudil te\u00a0\u010dase. Lepo se je poklopilo sedem dni hoje in sedem mojih dejavnosti. Prvi dan so bili moji planinski za\u010detki. Drugi dan brezpotja oz.\u00a0to, kako sem odkril brezpotja. Ta me spremljajo \u017ee vse \u017eivljenje. Tretji dan je vodni\u0161tvo, vodene ture. Dvajset let sem bil vodnik,\u00a0vodil sem izklju\u010dno po brezpotjih. \u010cetrti dan je bilo plezanje, alpinizem, ki sicer ni bil tako intenziven kot brezpotja. A plezanje je nujno, da spozna\u0161 hribe v detajle, da dobi\u0161\u00a0ob\u010dutke in\u00a0izku\u0161nje. Peti dan je gorsko re\u0161evanje. To je zelo intenzivna dejavnost. To so bila mo\u010dna do\u017eivetja, \u010dustveno nabita, saj\u00a0pomaga\u0161 in koga re\u0161i\u0161, v\u010dasih pa\u00a0koga tudi ne re\u0161i\u0161. To je zelo mo\u010dno. \u0160esti dan sem razmi\u0161ljal o knjigah, vodnikih, sedmi dan pa je pri\u0161el na vrsto \u0161e Planinski vestnik.”\u00a0<\/p>\n

Tako je skozi teh sedem dni razmi\u0161ljanj in spominov tudi sam dobil celosten vpogled v svoje \u017eivljenje. Kot da bi od zgoraj dol gledal pot nekoga drugega, pravi. “Ko sem sedem dni hodil in se nisem pogovarjal skoraj z nikomer,\u00a0se je ta pot kar izrisala. Ob\u010dutil sem\u00a0veliko zadovoljstvo, da sem naredil tak velik lok. Naredil sem veliko zase in tudi veliko za druge. Moram re\u010di, da me to izpolnjuje. Vse, kar sem delal v \u017eivljenju, sem\u00a0delal tudi za druge. Spoznal sem brezpotja, druge sem vodil\u00a0po brezpotjih, pisal sem o brezpotjih. Pa re\u0161evanje. Vedno je bila neka pomo\u010d drugim, tako da s tega vidika je moje \u017eivljenje izpopolnjeno.”<\/p>\n

Prihaja ponatis vodnika Karnijske Alpe<\/p>\n

\"Vladimir<\/p>\n

Vladimir Habjan
\n Foto: Manca Ogrin\/PZS <\/p>\n

Dokaz, da smo si slovenski planinci \u017eeleli dober planinski vodnik po Karnijskih Alpah, je podatek, da je bil ta razprodan. Dobra novica pa je, da bo letos iz\u0161el ponatis. “\u017de spomladi izide 500 novih izvodov. Lahko\u00a0povem \u0161e to, da je Planinska zveza Slovenije \u017ee lani prodala pravice za italijansko in nem\u0161ko izdajo zalo\u017ebi Versante Sud iz Milana. Pravkar je bil rok oddaje prevodov. Ka\u017ee, da bo knjiga v obeh izvodih iz\u0161la \u0161e pred za\u010detkom leto\u0161nje poletne planinske sezone. To je za avtorja,\u00a0zalo\u017ebo in na\u0161o zvezo pomembna zadeva. To, da\u00a0na\u0161i avtorji izdajo knjigo o tujih hribih v njihovem jeziku,” nam je \u0161e povedal Habjan. Letos pripravljajo tudi ponatis Slovenske planinske poti v angle\u0161\u010dini (Slovenian Mountain Trail). Tujce slovenska transverzala zelo zanima, kar nekaj jih pot vsako leto prehodi\u00a0v enem podvigu. “Res je veliko povpra\u0161evanja po vodnikih po slovenskih hribih v angle\u0161\u010dini.” V tem angle\u0161kem vodniku niso le opisi gora in poti, ampak tudi opisi pokrajin, mest, tudi malo zgodovine.\u00a0
\nPoi\u0161\u010dite idejo za\u00a0izlet\u00a0v hribe v Karnijcih in na\u0161i sose\u0161\u010dini:<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ob koncu leta 2023 izdani planinski vodnik Karnijske Alpe, med Julijci in Dolomiti, ki sta ga napisala zakonca…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":54386,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[1976,7523,18408,18410,8463,18411,8464,18412,37,38,64,18409,63],"class_list":{"0":"post-54385","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-gore","9":"tag-hribi","10":"tag-karnijske-alpe","11":"tag-na-samotnih-poteh","12":"tag-naj-planinska-koca","13":"tag-planinski-vestnik","14":"tag-pohodnistvo","15":"tag-pzs","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-svet","19":"tag-vladimir-habjan","20":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116382404816447166","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/54385","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=54385"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/54385\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/54386"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=54385"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=54385"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=54385"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}