{"id":54558,"date":"2026-04-11T05:05:08","date_gmt":"2026-04-11T05:05:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/54558\/"},"modified":"2026-04-11T05:05:08","modified_gmt":"2026-04-11T05:05:08","slug":"artemis-2-po-zgodovinskem-obletu-lune-znova-na-zemlji-video","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/54558\/","title":{"rendered":"Artemis 2 po zgodovinskem obletu Lune znova na Zemlji (VIDEO)"},"content":{"rendered":"

Vsak za\u010detek ima tudi svoj konec. Astronavti Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch in Jeremy Hansen<\/a> so svojo odpravo Artemis 2 za\u010deli 2. aprila ob 0.35 po srednjeevropskem poletnem \u010dasu (CEST). Pot jih je popeljala okoli nam nevidne strani Lune, od Zemlje so se oddaljili kot \u0161e noben \u010dlovek prej, v soboto zgodaj zjutraj ob 2.07 po na\u0161em \u010dasu\u00a0pa so pristali v Tihem oceanu ob obali San Diega.<\/p>\n

Odprava je potekala gladko. Pristajanje je bil verjetno najbolj nevaren del poti, saj je kapsula v ozra\u010dje vstopila s hitrostjo skoraj 40.000 km\/h in se pri tem mo\u010dno segrela. Toplotni \u0161\u010dit v odpravi Artemis 1 ni deloval dobro, ob povratku decembra 2022 je za\u010del razpadati.\u00a0Plini, ujeti v \u0161\u010ditu, so se pri visokih temperaturah raz\u0161irili in posledi\u010dno so se odtrgali deli toplotno odpornega materiala, imenovanega avocat. Nasa je spremenila\u00a0vstopno pot v ozra\u010dje, da je orion\u00a0priletel pod druga\u010dnim kotom. O\u010ditno je bila sprememba uspe\u0161na, seveda pa bodo v prihodnjih dneh plovilo temeljito pregledali.<\/p>\n

Odprava Artemis 2 je bila v mnogih pogledih prvenstvena. Prvi\u010d od misije Apollo 17 decembra 1972 je \u010dlovek znova potoval okoli Lune. Glover je bil prvi temnopolti \u010dlovek pri Luni,\u00a0Kochova prva \u017eenska,\u00a0Hansen prvi Neameri\u010dan. Artemis 2 je presegel rekord, ki ga je leta 1970 postavila posadka Apolla 13. Nesre\u010dna posadka, da se je lahko re\u0161ila, je takrat odpotovala\u00a0400.171 kilometrov\u00a0od Zemlje. Artemis 2 je ta rekord presegla\u00a0med svojim obletom v ponedeljek (6. aprila), ko so se \u010dlani posadke oddaljili 406.771 km\u00a0od svojega doma\u010dega planeta. Ob obletu je posadka naredila na tiso\u010de fotografij, med njimi \u010dudovite posnetke, kako Zemlja zahaja za Luno.\u00a0<\/a><\/p>\n

V okviru misije so preizkusili vesoljsko opremo in sisteme za ohranjanje \u017eivljenja, ki bodo klju\u010dnega pomena za prihodnje na\u010drte Nase. Ta se zdaj lahko posveti odpravi Artemis 3,\u00a0ki naj bi astronavte v sredini leta 2027 poslala v zemeljsko orbito. Tam bodo preizkusili postopke pristajanja z uporabo plovila orion in enega ali obeh lunarnih pristajalnih modulov, s katerimi je sklenjen pogodbeni dogovor v okviru programa Artemis \u2013 Starship podjetja SpaceX in Blue Moon podjetja Blue Origin.\u00a0<\/p>\n

Potem sledi Artemis 4. Konec leta 2028 naj bi Nasa s posadko pristala v bli\u017eini ju\u017enega pola Lune.\u00a0A odprave v programu Artemis ne bodo le obiski, ampak \u017eelijo na povr\u0161ju zgraditi stalna opori\u0161\u010da. ZDA vsekakor \u017eelijo zmagati v novi vesoljski tekmi, tokrat jo bijejo s Kitajsko – ta \u017eeli s posadko na povr\u0161ju Lune pristati do leta 2030.\u00a0<\/p>\n

Preberite \u0161e:\u00a0Kdo je prva \u017eenska, ki je potovala okoli Lune<\/a><\/p>\n

\u0160e ve\u010d zgodb o odpravi Artemis 2<\/a>.\u00a0<\/p>\n

Vrtiljak \u010dustev<\/p>\n

Odprava Artemis 2 je pritegnila pozornost svetovne javnosti in, kot ka\u017ee, imela \u2013 kot podobne odprave iz ere Apollov pred ve\u010d desetletji \u2013 velik zdru\u017eevalni u\u010dinek. To je bila prva odprava okoli Lune po ve\u010d kot pol stoletja. Posadka je z javljanji in fotografijami o\u010darala, javnosti je ponudila vir \u010dudenja, ponosa in upanja.<\/p>\n

Posadka, kot so dejali pred dnevi, \u0161e ni povsem dojela vsega, kar se jim je zgodilo v desetih dnevih. Poudarili so, da so enotna ekipa \u2013 kot bratje in sestra. Eden najbolj ganljivih trenutkov je bil, ko je Kanad\u010dan Jeremy Hansen oznanil, da si \u017eelijo enega izmed neimenovanih kraterjev na Luni poimenovati po pokojni \u017eeni poveljnika odprave.<\/p>\n

\u00bbNa Luni je na res lepem mestu zna\u010dilnost, ki se nahaja na meji med bli\u017enjo in daljno stranjo,\u00ab je za\u010del Hansen. \u00bbPravzaprav je tik na meji, zato jo bomo lahko v dolo\u010denih obdobjih videli z Zemlje. To je svetla pega in radi bi jo poimenovali Carroll.\u00ab Sledile so solze in objemi. Carroll Wiseman je za rakom umrla maja 2020.<\/p>\n

\u00bbMoji kolegi so se obrnili name, ko smo bili v Kennedyjevem vesoljskem centru v karanteni,\u00ab je na novinarski konferenci na krovu oriona dejal Wiseman. \u00bbPovedali so mi, da so se pogovarjali in bi radi to storili. \u017de to je bil zame izjemno \u010dustven trenutek. Nadvse dragocen,\u00ab je dodal in nadaljeval, da pa seveda ne more on tega povedati javnosti, \u010deprav bi ta naloga po rangu na krovu pripadla ravno njemu.<\/p>\n

\"Toplotni<\/p>\n

Toplotni \u0161\u010dit oriona mora delovati brezhibno.\u00a0FOTO: Nasa\/AFP<\/p>\n

Wiseman je pojasnil, da je bil trenutek \u00bbzloma\u00ab, ko ni mogel ve\u010d zadr\u017eevati solz, ko je Hansen \u010drkoval njeno ime, da bi zagotovil pravilno identifikacijo kraterja. \u00bbIn pogledal sem, Christina je jokala, polo\u017eil sem roko na Jeremyjevo roko, prav tako je trepetal, in smo vsi zajokali,\u00ab je dejal in poudaril, da je bil zanj to \u00bbvrhunec odprave\u00ab.<\/p>\n

Imeni za kraterja (poleg Carroll so za drugega predlagali \u0161e ime Integrity) mora uradno odobriti Mednarodna astronomska zveza, ki je edina pristojna za poimenovanje nebesnih teles in zna\u010dilnosti na njih.<\/p>\n

\"Izjemno<\/p>\n

Izjemno tovari\u0161tvo med \u010dlani FOTO: Nasa\/Reuters<\/p>\n

Kochova je na novinarski konferenci izpostavila, da bo najbolj pogre\u0161ala ravno svoje kolege, ko se bodo vrnili na trdna tla. \u00bbPogre\u0161ala bom to tovari\u0161tvo. Pogre\u0161ala bom to, da sem bila tako blizu toliko ljudem in da smo imeli skupni namen, skupno poslanstvo. Ta ob\u010dutek timskega dela je nekaj, \u010desar kot odrasel \u010dlovek obi\u010dajno nima\u0161. Mislim, da smo si blizu, kot bratje in sestre, in to je privilegij, ki ga ne bomo nikoli ve\u010d imeli.\u00ab<\/p>\n

Novinarji so posadko tudi vpra\u0161ali, kako so se po\u010dutili, ko so bili 40 minut brez stika z Zemljo, ko se je orion skril za Luno. Poveljnik Wiseman je pojasnil, da so imeli sicer veliko dela z opazovanjem Lune za \u00bbna\u0161o geolo\u0161ko ekipo\u00ab. \u00bbAmpak vsi \u0161tirje smo si vzeli trenutek, delili smo si javorjeve pi\u0161kote, ki jih je prinesel Jeremy, in smo si kot posadka vzeli pribli\u017eno tri ali \u0161tiri minute, da smo resni\u010dno razmislili o tem, kje smo,\u00ab je povedal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vsak za\u010detek ima tudi svoj konec. Astronavti Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch in Jeremy Hansen so svojo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":54559,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[15662,15878,9267,5003,15661,37,38,64,63],"class_list":{"0":"post-54558","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-artemis","9":"tag-artemis-2","10":"tag-luna","11":"tag-nasa","12":"tag-orion","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-svet","16":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116384335347555272","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/54558","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=54558"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/54558\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/54559"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=54558"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=54558"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=54558"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}