{"id":54589,"date":"2026-04-11T05:55:07","date_gmt":"2026-04-11T05:55:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/54589\/"},"modified":"2026-04-11T05:55:07","modified_gmt":"2026-04-11T05:55:07","slug":"jan-kozamernik-v-dezeli-vzhajajocega-sonca-ze-od-zacetka-so-se-trudili-da-bi-se-pocutili-kot-doma","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/54589\/","title":{"rendered":"Jan Kozamernik v de\u017eeli vzhajajo\u010dega sonca: \u017de od za\u010detka so se trudili, da bi se po\u010dutili kot doma"},"content":{"rendered":"

Nepogre\u0161ljivi \u010dlan slovenske odbojkarske reprezentance Jan Kozamernik se je po dveh sezonah pri Trentinu, s katerim je lani postal italijanski prvak, pred tem pa osvojil tudi ligo prvakov, z dru\u017eino preselil dale\u010d stran od domovine, v de\u017eelo vzhajajo\u010dega sonca.<\/p>\n

Srednji bloker se je s\u00a0klubom Tokyo Great Bears dogovoril za sodelovanje za tri sezone in se lansko jesen podal novim izzivom naproti. V japonski prestolnici se mlada dru\u017eina po\u010duti zelo doma\u010de, pravi 30-letnik, ki je zadnjega pol leta\u00a0iz prve roke spoznaval na\u010din \u017eivljenja tega precej zasebnega naroda. <\/p>\n

Vljudnost, delavnost, to\u010dnost, varnost, \u010disto\u010da, tradicija, potrpe\u017eljivost, napredna tehnologija, ki te lahko popelje v leto 2050, na dolo\u010denih podro\u010djih pa tudi zajetna papirologija, ki te vrne v preteklost, predpisi\u00a0in omejitve pri lastni\u0161tvu avtomobila, (ne)znanje\u00a0angle\u0161\u010dine in u\u010denje japon\u0161\u010dine, ki se ga je lotil z dolgoro\u010dno vizijo,\u00a0je le nekaj tem, o katerih smo se pogovarjali z zgovornim odbojkarjem. S\u00a0soigralci je trenutno v zaklju\u010dku rednega dela japonskega prvenstva, nato sledi\u00a0kon\u010dnica, poletje pa bo znova pre\u017eivel v reprezentan\u010dnem dresu.<\/p>\n

\"Z<\/p>\n

Z \u017eeno Ur\u0161ko in sinom Leonom, ki je v za\u010detku leta dopolnil eno leto, se v Tokiu po\u010dutijo doma\u010de.
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

Jan, Tokio je nekaj povsem drugega kot Trento, kjer ste pred odhodom v Azijo pre\u017eiveli dve sezoni. Kako ste se zna\u0161li v ogromnem, gosto naseljenem ve\u010dmilijonskem\u00a0mestu? \u00a0
Povsem druga\u010dna zgodba, \u010deprav za naju z \u017eeno to ni prva izku\u0161nja v velemestu, saj sva bila v preteklosti v Milanu, kjer pa, moram re\u010di, nisva \u010dutila tak\u0161nega doma\u010dega utripa, medtem ko sva se v Trentu po\u010dutila kot doma. V Trentu se je vse vrtelo okoli odbojke, zelo dobro je bilo poskrbljeno za dru\u017eine tudi zunaj igri\u0161\u010da. Bila je res lepa destinacija za igranje in \u017eivljenje, \u017eelela sva ostati tam, a se \u017eal ni iz\u0161lo.\u00a0<\/p>\n

Zna\u0161la sva se v Tokiu, kjer sva takoj ob prihodu za\u010dutila\u00a0toplo dobrodo\u0161lico. Zelo so prijazni do nas. Sploh ko ima\u0161 otroka, imam ob\u010dutek, da ti povsod odprejo vrata. \u017de od za\u010detka so se res trudili, da bi se tukaj po\u010dutili kot doma. Ravno pred kak\u0161nima dvema mesecema, malo po Leonovem prvem rojstnem dnevu, sva z \u017eeno rekla, da se pa zdaj res po\u010dutimo povsem doma\u010de.\u00a0<\/p>\n

\u017divimo nekoliko iz sredi\u0161\u010da Tokia, stran od najve\u010dje gne\u010de in\u00a0mno\u017eice turistov. Smo pa \u0161e vedno blizu glavnih atrakcij, do \u0160ibuje, \u0160ind\u017eukuja imamo 30, 45 minut z metrojem, tako da smo na neki na\u010din zelo blizu sredi\u0161\u010da, a \u0161e vedno v zelo mirnem delu mesta. Velika prednost je, da \u017eivimo v ve\u010dstanovanjskem bloku nedale\u010d od dvorane, kjer imamo treninge, do tja imam pet minut, kar odtehta ogromno, saj sem lahko ve\u010d \u010dasa doma.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“\u010ce te zanima tradicionalni, stari japonski na\u010din \u017eivljenja, templji, jih zlahka najde\u0161, smo pa lahko hitro tudi na tem turisti\u010dnem delu, kjer je na milijone trgovin.”
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

Sli\u0161i se, kot da ste uspe\u0161no na\u0161li ustrezno ravnovesje med neprestano akcijo sredi\u0161\u010da\u00a0in mirnostjo.
Nam je kar uspelo. Mesto je res zelo raznoliko. Na eni strani ima\u0161 turisti\u010dni vrve\u017e z ne\u0161teto atrakcijami in ogromno dogajanja, na drugi strani pa je lahko mesto zelo mirno. \u010ce te zanima tradicionalni, stari japonski na\u010din \u017eivljenja, templji, jih zlahka najde\u0161, smo pa lahko hitro tudi na tem turisti\u010dnem delu, kjer je na milijone trgovin, barov, restavracij.\u00a0<\/p>\n

\u017divimo na\u00a0obmo\u010dju, kjer je Tokyo Skytree.\u00a0Ne sicer povsem zraven, ampak njihov najvi\u0161ji stolp vidimo. Nekako se navadi\u0161, da so okoli tebe visoke stolpnice. To postane zelo normalno. A tu je tudi veliko mirnih naselij. Predel, v katerem \u017eivimo, je zelo dru\u017einski, z veliko parki, kanali, obmo\u010dji za sprehode. Tu je reka, vidi\u0161 tudi veliko \u017eivali, kar je predvsem za sina zelo interaktivno. Sam la\u017eje \u017eivim\u00a0na takem delu\u00a0kot sredi betonske d\u017eungle.<\/p>\n

Za dru\u017eino je tu idealno, tako da smo se prav lepo udoma\u010dili. Ne \u010duti\u0161, da si v nekem velikem mestu, pa tudi tega ne, da si na morju. Na nekatere stvari sva se z \u017eeno morala navaditi in zdaj se tu po\u010dutiva zelo dobro. Si niti predstavljati ne morem, kako bo, \u010de bom moral kdaj menjati klub, saj je tu tako doma\u010de.<\/p>\n

Tudi \u017eena se je torej dobro prilagodila novemu okolju.
Da. Odkar imava sina, je na splo\u0161no gledano \u0161e pomembneje, kako se po\u010duti celotna dru\u017eina. Veliko sem razmi\u0161ljal o tem, kako narediti na\u0161e \u017eivljenje \u010dim bolj udobno, saj smo vendarle na drugem koncu sveta. Tu ni babic, dedkov, dru\u017eine, ki bi nama lahko pomagala, ko na primer otrok zboli, da bi kdo vsko\u010dil. Tukaj smo za vse sami.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Ko gremo na gostovanja in me ni doma, se \u017eena po\u010duti zelo varno. Zve\u010der se lahko sama sprehaja, tudi sredi no\u010di se tu ni nobena te\u017eava\u00a0sprehajati.”
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

Nam pa na sre\u010do zelo pomaga klub, po drugi strani pa sva tudi midva \u017ee tako mirna v teh polo\u017eajih, da se znava prilagoditi. Nimava previsokih pri\u010dakovanj glede tega, kako bo na\u0161e \u017eivljenje videti, \u010de se pojavi zahtevna situacija. Sva zelo prilagodljiva. Poleg tega je na Japonskem \u017ee v osnovi tako, da ti ljudje, \u010de ima\u0161 otroke, na vsakem koraku pomagajo. V trgovinah je vse prilagojeno za otroke, tako da je tudi \u017eeni veliko la\u017eje tukaj, kot bi ji bilo v kak\u0161nem drugem velemestu v Evropi, kjer verjamem, da bi ji bilo veliko te\u017eje biti sama.<\/p>\n

Tukaj se, ko gremo mi na gostovanja in me ni doma, po\u010duti zelo varno. Zve\u010der se lahko sama sprehaja, tudi sredi no\u010di se tu ni nobena te\u017eava\u00a0sprehajati. Takih stvari, ko nima\u0161 dru\u017eine, verjetno niti ne opazi\u0161, ko pa jo enkrat ima\u0161, je zelo pomembno.\u00a0<\/p>\n

Sre\u010do sva imela tudi, da zraven\u00a0\u017eivi dru\u017eina, \u017eena je Japonka, mo\u017e Ameri\u010dan. Imata h\u010derko, ki \u0161tudira, govorijo angle\u0161ko, tako da imamo zelo dobre sosedske odnose. Tak\u0161ne stvari \u0161e zvi\u0161ajo kakovost \u017eivljenja, saj ve\u0161, da ima\u0161 v bli\u017eini nekoga, \u010de ga bo\u0161 kaj potreboval.\u00a0<\/p>\n

Koliko ste z mal\u010dkom\u00a0lahko raziskali \u0161e kak\u0161ne druge kraje?\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Nekako se navadi\u0161, da so okoli tebe visoke stolpnice. To postane zelo normalno. A tu je tudi veliko mirnih naselij.”
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

V tem mestu res dobi\u0161 vse, kar si za\u017eeli\u0161, na dlani je vse, zato se je v\u010dasih morda celo te\u017eko odlo\u010diti, kaj bi rad delal na prost dan.<\/p>\n

Ko mora\u0161 loviti ritem otroka, se v\u010dasih sploh ne odlo\u010di\u0161, da bi od\u0161el kam dale\u010d. Raje smo kar v okolici, kjer je prav lepo.\u00a0<\/p>\n

\u010ce ne bi imeli toliko stvari v okolici, bi se morda pogosteje odpravili v druga mesta. Je pa to zagotovo na\u010drt za prihodnjo sezono, ko bo tudi Leon malenkost starej\u0161i in bova lahko z njim malo bolj v miru potovala z vlaki ter \u0161e s turisti\u010dnega vidika kaj ve\u010d videla.<\/p>\n

Omenili ste vlake. Povejte iz prve roke kaj o pregovorno u\u010dinkovitem in to\u010dnem javnem prevozu.
Javni prevoz je na splo\u0161no izjemno kakovosten. Klub nam je sicer ponudil mo\u017enost uporabe avtomobila, a je lastni\u0161tvo avtomobila v Tokiu povezano z dolo\u010denimi predpisi in omejitvami.\u00a0<\/p>\n

\u010ce \u017eeli\u0161 imeti avtomobil, mora\u0161, preden ga registrira\u0161 oziroma kupi\u0161, dokazati, da ima\u0161 zagotovljeno parkirno mesto. \u010ce nima\u0161 stanovanja s parkirnim mestom ali pa najetega parkirnega mesta, sploh ne more\u0161 imeti avta. Parkirna mesta tu pa so izjemno draga, tako da se klubu bolj izpla\u010da, da najdejo stanovanje zelo blizu dvorane.<\/p>\n

\"Hitri<\/p>\n

Hitri vlak \u0161inkansen
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Moram re\u010di, da me je bilo na za\u010detku,\u00a0sploh z majhnim otrokom, kar malo strah, kako bo vse skupaj delovalo brez avtomobila, kako bomo \u0161li na zdravni\u0161ke preglede, kako bo, \u010de zboli \u2026 A sem hitro ugotovil, da prav veliko avtomobila tukaj ne bi potreboval. Ceneje je, \u010de gre\u0161 s taksijem, ko potrebuje\u0161\u00a0kaj “takega ekstremnega”.\u00a0<\/p>\n

Sicer pa je javni prevoz res izjemno dober. Vlaki ali pa metroji vozijo na dve, tri minute. Tudi vlaki \u0161inkansen, s katerimi potujemo na gostovanja, vozijo zelo pogosto. Sicer se \u0161e ni zgodilo, a \u010de bi zamudil \u0161inkansen za Osako, bi naslednji pri\u0161el \u017ee \u010dez pet minut.<\/p>\n

Tukaj je glede vlakov, metrojev in javnega prometa druga\u010dna miselnost, saj res dobro delujejo. Zdi se mi sicer, da si velika ve\u010dina Japoncev \u017eeli imeti avto, ampak ko potegne\u0161 \u010drto, vidi\u0161, da si z javnim prometom hitreje od\u00a0neke to\u010dke do druge.<\/p>\n

Ko gremo kdaj v sredi\u0161\u010de Tokia, se v\u010dasih odlo\u010diva, da se peljemo\u00a0nazaj s taksijem, tudi zato, da malo vidimo okolico, saj med vo\u017enjo z metrojem ne vidi\u0161 ni\u010d, na povr\u0161ju pa ima\u0161 lepe razglede, vidi\u0161 kak\u0161ne mogo\u010dne osvetljene stavbe \u2026 A ta vo\u017enja s taksijem traja precej dlje, kot \u010de bi se peljal z metrojem. So pa ti malenkost manj udobni, \u010de gre\u0161 na pot v najve\u010dji prometni konici, ko je toliko ljudi, da se v\u010dasih te\u017eko stla\u010di\u0161 v vagon.\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Javni prevoz je res izjemno dober. Vlaki ali pa metroji vozijo na dve, tri minute …”
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Kot diplomiranemu in\u017eenirju elektrotehnike vam mora biti Japonska kar fascinantna.
(Smeh, op. a.) Zagotovo. Tehnolo\u0161ko so res zelo, zelo napredni. A tu moram dodati, da so, \u010deprav so pri nekaterih stvareh v letu 2050, pri dolo\u010denih \u0161e vedno v letu 1990.<\/p>\n

Pri \u010dem na primer?
Pri nekaterih stvareh je \u0161e vedno ogromno papirologije, predvsem pri tistih, ki so povezane z ban\u010dni\u0161tvom. Odpiranje ban\u010dnega ra\u010duna lahko traja\u00a0res dolgo. To sem osebno izkusil. Da lahko na\u00a0banki naredi\u0161 dolo\u010deno stvar, mora\u0161 imeti \u0161tampiljko svojega imena, s katero potrjuje\u0161, da si to res ti. Z njo mora\u0161 \u017eigosati vse dokumente. Vse dokumente hranijo fizi\u010dno, stvari se na spletu ne more izpolniti. Za nekatera nakazila, na primer v tujino, ker imajo zelo zaprt sistem, mora\u0161 iti fizi\u010dno na\u00a0banko.\u00a0<\/p>\n

Pri dolo\u010denih stvareh se res dr\u017eijo tradicionalnega na\u010dina, saj zelo cenijo in ohranjajo tradicijo. Ogromno restavracij na primer ne sprejema rezervacij, tako da je edina stvar, ki ti preostane, da pride\u0161 in se postavi\u0161 v vrsto. To pri njih deluje, saj so zelo potrpe\u017eljivi in jim ni te\u017eko \u010dakati v vrsti.<\/p>\n

\"Kot<\/p>\n

Kot diplomiranemu in\u017eenirju elektrotehnike ga japonska tehnologija navdu\u0161uje, dodaja pa, da je na dolo\u010denih podro\u010djih \u0161e vedno veliko papirologije, da nekaterih stvari ne more\u0161 opraviti prek spleta, temve\u010d le fizi\u010dno.
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

Omenili ste potrpe\u017eljivost. Katere\u00a0druge lastnosti Japoncev bi \u0161e izpostavili?
Ena od stvari, o kateri pred prihodom nisem vedel veliko, je, da so zelo zaseben narod. Osebnih stvari prakti\u010dno skoraj ne delijo oziroma jih delijo samo z res ozkim krogom ljudi.<\/p>\n

\u010ce z nekom nima\u0161 res dobrega odnosa oziroma se z njim ne razume\u0161 zelo dobro, ti o sebi praviloma ne bo veliko povedal. Za nekatere soigralce tako \u0161e kak\u0161en mesec po tem, ko smo bili skupaj, nisem vedel, da imajo dru\u017eino, otroke. Mnogi ne dajo vedeti, da imajo dekle, \u017eeno, ne nosijo poro\u010dnih prstanov, ker svojo zasebnost radi zadr\u017eijo zase. To me je presenetilo, saj so stvari v evropskih klubih druga\u010dne. Ko\u00a0pride\u0161 v novo ekipo, se posku\u0161a\u0161 \u010dim bolj povezati, posku\u0161a\u0161 dolo\u010dene informacije deliti s soigralci, saj s tem plete\u0161 odnos. Tukaj pa je med soigralci res profesionalen odnos.\u00a0<\/p>\n

Vljudnost, ki jo izkazujejo, ne samo do tujcev, ampak tudi drug do drugega, je izjemno cenjena stvar. Tudi to, da so to\u010dni, je zanje zelo pomembno. Redkokdaj pridejo to\u010dno ob dogovorjeni uri, raje so na dogovorjenem mestu deset minut prej. Na\u0161i mlaj\u0161i igralci morajo na primer priti pol ure prej na trening.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Osebnih stvari prakti\u010dno skoraj ne delijo oziroma jih delijo samo z res ozkim krogom ljudi.”
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Sebe imam za malo bolj zrelega igralca, ampak \u0161e vedno nisem med najstarej\u0161imi. Zanimivo mi je, da mi fizioterapevt,\u00a0ko v\u010dasih vidim kak\u0161ne smeti in jih \u017eelim pospraviti, re\u010de, da bodo to pospravili mladi. Imajo natan\u010dna pravila, zaradi katerih je lahko celo nekoliko nevljudno, \u010de nekaj opravi\u0161 namesto nekoga, za katerega menijo, da je to njegova naloga, oziroma imajo ob\u010dutek, kot da jim ho\u010de\u0161 to vzeti.<\/p>\n

So zelo veliki zagovorniki svoje tradicije, zelo veliko dajo na tradicijo, na kar precej vpliva njihova vera. Precej se dr\u017eijo svojih obi\u010dajev, kar je zelo lepo.\u00a0<\/p>\n

Morda bi izpostavil \u0161e varnost in \u010disto\u010do, ki sta tukaj samoumevni. \u0160e vedno me presene\u010da, da na ulici ne najde\u0161 kar tako ko\u0161ev za smeti, je pa vse \u010disto. Jaz, ki sem tukaj \u017ee pol leta, vem, da bom ko\u0161 za smeti na\u0161el v njihovih trgovinah z \u017eivili, tako da mi je \u017ee jasno, kam moram nesti smeti, za dolo\u010dene turiste pa je to verjetno kar \u0161ok.<\/p>\n

Kaj pa priponka o deloholikih? Kako vidite ta vidik?
Kot vem, so narod, ki po statistiki zaradi dela spi najmanj. Mislim, da v povpre\u010dju zgolj \u0161est ur. Moj znanec tu \u010dasa za dru\u017eenje z nami skoraj nima. Njegov urnik je zelo zapolnjen. Ko ga vpra\u0161am, koliko \u010dasa je spal, odgovori, da tri, \u0161tiri ure. Dela do 23. ure ali pa \u0161e dlje.\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“So stoodstotno predani slu\u017ebi in so zanjo pripravljeni narediti ogromno.”
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Njihov delovni ritem je tak, da ostajajo na delu vsaj toliko \u010dasa, dokler dela ne kon\u010da njihov nadrejeni, pred nadrejenimi praviloma ne odhajajo domov. Na ta na\u010din izkazujejo spo\u0161tovanje in predanost temu, kar delajo. Oni so stoodstotno predani slu\u017ebi in so zanjo pripravljeni narediti ogromno. Na tak na\u010din tudi dobijo napredovanje, povi\u0161ico.<\/p>\n

Te\u017eko si je predstavljati, kako to vpliva dolgoro\u010dno, ko se stvari nabirajo iz meseca v mesec ali pa\u00a0ko si na primer \u017eeli\u0161 ustvariti dru\u017eino.
Zagotovo to zelo vpliva na samo \u017eivljenje. Nekateri zaradi slu\u017eb in dela idejo o otrocih tudi prestavijo, saj jih prakti\u010dno skoraj ni\u010d ni doma.\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Nekateri zaradi slu\u017eb in dela idejo o otrocih tudi prestavijo.”
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

Osebno \u017eivljenje dajejo na stran za to, da delajo. Oni prakti\u010dno \u017eivijo, da delajo. To jim veliko pomeni. Zelo so ponosni na svoje rezultate in zelo cenijo slu\u017ebo, medtem ko je zasebno \u017eivljenje v drugem planu.<\/p>\n

Je pa res, da veliko ljudi, potem ko imajo enkrat otroke, ne dela, ko so otroci majhni. \u010ce si seveda to lahko privo\u0161\u010dijo.<\/p>\n

Ravnovesje\u00a0med zasebnim \u017eivljenjem in delom, ki ga v zahodnem svetu i\u0161\u010demo, tukaj prakti\u010dno ne obstaja.\u00a0<\/p>\n

Kot vem, so med dr\u017eavami z najni\u017ejo stopnjo brezposelnosti. Je pa tudi res, da imajo zaposlitve za prakti\u010dno vsako stvar, tudi za usmerjanje pe\u0161cev na plo\u010dniku. Res imajo ogromno slu\u017eb.\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Imajo zaposlitve za prakti\u010dno vsako stvar, tudi za usmerjanje pe\u0161cev na plo\u010dniku.”
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

V preteklosti ste \u017ee omenili, da vam je japonska hrana pri srcu. Kaj se najpogosteje znajde na va\u0161em kro\u017eniku?
Sem zelo velik ljubitelj azijske hrane na splo\u0161no. Zdi se mi, da je kakovost tukaj\u0161nje hrane visoka. Zelo veliko dajo na to, da so stvari kakovostne, da so sestavine dobre. Prakti\u010dno kamorkoli gre\u0161, tudi na najcenej\u0161i ramen, ki ga najde\u0161 ob cesti, bo na\u010deloma iz kakovostnih sestavin. Zanimivo mi je, da oni na ramen gledajo kot na hitro prehrano\u00a0in ga nimajo za kakovostno hrano.\u00a0<\/p>\n

\"Pred<\/p>\n

Pred odhodom na Japonsko je v tujini igral \u0161e v Italiji in na Poljskem.
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

Najljub\u0161a stvar, ki si jo vzamem, je su\u0161i. Sploh ker je Tokio na morju in so tukaj ribe, ki jih imajo\u00a0zelo radi, sve\u017ee. Pojem tudi zelo veliko ri\u017ea. Ko sem pri\u0161el v klub, smo imeli sestanek in takrat so rekli, da bom moral, tako po ob\u010dutku, pojesti okoli 1,5 kilograma kuhanega ri\u017ea na dan (smeh, op. a.), da se mi morda to zdi veliko, a da bomo za\u010deli postopoma s 400 grami, nato pa ve\u010dali porcije, da se bo moj trebuh navadil. Bil sem kar malo v \u0161oku. No, \u0161e danes seveda ne pojem niti pribli\u017eno kilogram\u00a0in pol ri\u017ea na dan.<\/p>\n

Vsak dan lahko jemo v klubu, vse od zajtrka do ve\u010derje. Ker imam dru\u017eino, posku\u0161am \u010dim ve\u010dkrat jesti doma, velikokrat hrano vzamem s sabo in jo odnesem domov. Tu gre velikokrat za “bento boxe”, sestavljene iz ri\u017ea, morda malo testenin, rib, mesa in malo zelenjave.\u00a0<\/p>\n

Ena stvar, ki me je presenetila ali pa kar malo \u0161okirala, je, kako malo sve\u017ee zelenjave pojedo. Mi smo navajeni, da pojemo kar nekaj solate, oni pa, \u010de \u017ee jedo solato, je pojedo za skodelico kave. Koli\u010dinsko prakti\u010dno ni\u010d. S tega vidika sem se moral malo prilagoditi in si posku\u0161am sam narediti ve\u010d solate. Zelenjavo oni pogosteje uporabljajo v juhah in vlo\u017eenih stvareh. Tudi ko imamo ekipna kosila, imamo veliko ri\u017ea, juh, mesa, rib in skodelico zelenjave.<\/p>\n

Rad imam tudi njihove gjoza cmoke, pa tempura rakce, okonomijaki, ki so pravzaprav rezanci\u00a0in zelje v slogu omlete, ali pa takojaki, ocvrte kroglice iz testa, v katerih je hobotnica, prelite z omako. So pa to jedi, ki jih lahko jem na proste dneve, ne takrat, ko treniram. Tudi vagju govedina je dobra, a moram re\u010di, da sem se je \u017ee kar prenajedel.<\/p>\n

\"Jezikovna<\/p>\n

Jezikovna ovira predstavlja ve\u010dji izziv, kot je pri\u010dakoval.
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

Kako se sporazumevate v klubu, v katerem je ve\u010dina Japoncev, \u0161tirje pa ste tujci? Koliko znajo doma\u010dini angle\u0161ko?
Imamo dva prevajalca. Eden dela samo kot\u00a0prevajalec, drugi pa deluje kot prevajalec in pomo\u010dnik vodje ekipe pri organizaciji vseh stvari. Moram re\u010di, da je to ena od stvari, za katero nisem pri\u010dakoval, da mi bo ob prihodu predstavljala tak izziv. Menil sem, da bo komuniciranje bolj preprosto.<\/p>\n

Najve\u010dja te\u017eava je, ko si enkrat na igri\u0161\u010du, med tekmo. Nekateri igralci, sicer redki, ki so igrali v tujini, razumejo angle\u0161ko in tudi dobro govorijo, preostali pa ne razumejo skoraj ni\u010d. Predajanje informacij med samo tekmo, ko ni veliko \u010dasa za pogovor, je posledi\u010dno zahtevno. Med treningom \u017ee lahko pokli\u010de\u0161 prevajalca, med tekmo pa tega \u010dasa ni. Na za\u010detku me je, iskreno, to kar malo omejevalo, s\u010dasoma pa sem se malenkost navadil.\u00a0<\/p>\n

Kako je z va\u0161o japon\u0161\u010dino?
U\u010denja japon\u0161\u010dine sem se lotil z dolgoro\u010dno vizijo, saj bi se rad najprej nau\u010dil brati in pisati. Tega so me nau\u010dile pretekle izku\u0161nje, ko sem igral v Italiji in na Poljskem. Moje mnenje je, da \u010de ne bi znal prebrati besed, \u010de bi se samo u\u010dil besednega zaklada, se prav veliko ne bi nau\u010dil oziroma ne bi imel tega naravnega procesa u\u010denja.<\/p>\n

\"U\u010denja<\/p>\n

U\u010denja japon\u0161\u010dine se je lotil z dolgoro\u010dno vizijo, saj se ne \u017eeli le nau\u010diti besednjaka, temve\u010d bi se rad nau\u010dil tudi brati in pisati.
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

Malo sem gledal, kako bi se najbolj u\u010dinkovito lotil u\u010denja, saj danes obstaja ogromno mo\u017enosti, a ve\u010dina orodij najbolj poudarja govor. Za sam govor menim, da bi se ga lahko hitro nau\u010dil, saj se mora\u0161 nau\u010diti le besed. A zelo bi me motilo, \u010de bi znal govoriti japonsko, ne bi pa znal karkoli prebrati.<\/p>\n

Tako se zdaj u\u010dim njihovi pisavi hiragana\u00a0in katakana, do pismenk kand\u017ei pa \u0161e nisem pri\u0161el. Res bi rad znal zapisano tudi prebrati. Zdi se mi, da sem pri nekaterih stvareh \u017ee kar na dobri poti. Predvsem pri tistih, povezanih z odbojko in vsakdanjim \u017eivljenjem, trgovino, pozdravi \u2026 \u010ce bi me kdo na cesti kaj vpra\u0161al, bi morda \u017ee tudi razumel, ni pa zdaj to\u00a0teko\u010di govor.\u00a0<\/p>\n

Imam pa cilj, da se nau\u010dim. To je moja \u017eelja, saj se mi zdi, da to lahko zelo razbremeni vse skupaj, predvsem z vidika zasebnosti\u00a0soigralcev, ki sem ga prej omenjal. Z znanjem japon\u0161\u010dine naredi\u0161 korak proti temu, da se z njimi \u0161e bolje pove\u017ee\u0161, la\u017eje komunicira\u0161 in oblikuje\u0161 odnose.<\/p>\n

\"Kozamernik<\/p>\n

Kozamernik s soigralci, med katerimi je tudi legendarni Poljak Bartosz Kurek, kon\u010duje redni del sezone, po katerem jih \u010daka \u010detrtfinale.
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

V \u010dasu pogovora ste s soigralci Tokyo Great Bears na \u0161estem mestu lestvice prvenstva, ki \u0161e vodi v kon\u010dnico. Kak\u0161ni so bili cilji kluba pred sezono? Kje so vas videli, kje so si \u017eeleli biti?\u00a0
Zadnji konec tedna (igrajo ob koncih tedna, op. a.) se niso iz\u0161li po \u017eeljah, nanizali smo ve\u010d porazov, imeli pa smo vi\u0161ja pri\u010dakovanja za te tekme, tako da je bilo v klubu kar nekaj nezadovoljstva. Trenutno smo \u0161esti, prej smo se borili za tretje, \u010detrto mesto, da bi mogo\u010de igrali play-off tekme v doma\u010di dvorani, kar bi za klub pomenilo zelo veliko.\u00a0<\/p>\n

Vodstvo kluba si \u017eeli, da bi vsako leto rasli. Lani so bili na koncu peti po rednem delu, nato igrali \u010detrtfinale in izgubili. Cilj je nekako bil, da bi se vse skupaj morda malo dvignilo v leto\u0161nji sezoni. A realnost je taka, da so se vsi klubi malenkost okrepili. Tako kot se je na\u0161 klub okrepil, so se tudi preostali. S tem je liga postala nekoliko zahtevnej\u0161a, tako da so kar realna pri\u010dakovanja, da smo nekje med prvimi petimi ekipami v rednem delu.\u00a0<\/p>\n

Za prihodnost pa seveda \u017eelijo \u0161e ve\u010d. V Tokio \u017eelijo postopoma pripeljati naslov, osvojiti prvenstvo. A to ni kratkoro\u010den projekt, pa\u010d pa dolgoro\u010den. Vsako leto \u017eelijo narediti korak bli\u017eje temu cilju.<\/p>\n

Pravite, da so se ekipe okrepile, da je liga postala zahtevnej\u0161a, pa kljub vsemu, kak\u0161na je va\u0161a realna ocena kakovosti lige? Nazadnje ste igrali v mo\u010dnem italijanskem prvenstvu, ga osvojili, pred tem osvojili tudi ligo prvakov \u2026 \u010ce pogledate realno sliko, kako dale\u010d od, na primer, Italije je Japonska?
Ko gledate evropska tekmovanja, na splo\u0161no evropske lige, mislim, da je vse prilagojeno temu, da bi bila na igri\u0161\u010du vidna \u010dim bolj\u0161a kakovost odbojke, igre, da bi bilo\u00a0na igri\u0161\u010du \u010dim ve\u010d\u00a0tekmovanja. Tukaj pa se mi zdi vse skupaj bolj naravnano na slog lige NBA, malo ve\u010d je ogla\u0161evanja, malo ve\u010d dogajanja tudi za gledalce.<\/p>\n

Ve\u010d \u0161ova.
Tudi. Igramo dve tekmi zapored (sobota in nedelja, op. a.), kar s fizi\u010dnega vidika pomeni kar velik napor, drugi dan si bolj utrujen, tako da je kakovost te\u017eko zadr\u017eati na isti ravni. A oni so to sprejeli kot kompromis. Da imajo tekme v soboto in nedeljo, ko lahko pride najve\u010d gledalcev, tako da med tednom ne igramo, saj Japonci med tednom zelo garajo, tako da si, vsaj nekateri, la\u017eje vzamejo nekaj prostega \u010dasa za konec tedna.\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Bo pa s tem, ko se liga po\u010dasi odpira za ve\u010d tujcev, zagotovo zrasla kakovost. Menim, da je \u017ee letos zrasla, prihodnje leto, ko bodo lahko na igri\u0161\u010du trije tujci, pa verjamem, da bo \u0161e bolj.”
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

Podobno je kot v ligi NBA, \u010deprav se ne igra med tednom, a igra se veliko tekem. V rednem delu odigramo 44 tekem in je morda zaradi tega na dolgi rok kakovost na kak\u0161ni tekmi ni\u017eja ali pa morda neke srednje ravni, lahko re\u010demo ni\u017eje kot v Evropi.<\/p>\n

Bo pa s tem, ko se liga po\u010dasi odpira za ve\u010d tujcev, zagotovo zrasla kakovost. Menim, da je \u017ee letos zrasla, prihodnje leto, ko bodo lahko na igri\u0161\u010du trije tujci, pa verjamem, da bo \u0161e bolj.<\/p>\n

Kako ste se prilagodili novemu ritmu in sistemu, kako vam ustreza?\u00a0
\u017de v ligi narodov z reprezentanco igramo podoben ritem oziroma morda \u0161e celo zahtevnej\u0161i, saj se igra tudi po tri tekme zapored. Tudi na preostalih tekmovanjih se je \u017ee zgodilo, da smo igrali podoben ritem, ki mi ni tuj. S fizi\u010dnega vidika mi letos, ko igram manj, kot sem prej\u0161nja leta, ta ritem ne predstavlja te\u017eave. Bi se pa, \u010de bi igral vseh 44 tekem, malenkost bolj poznalo na utrujenosti.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“\u017de preden sem podpisal pogodbo, sem vedel, da se spu\u0161\u010dam v morda eno leto, ko ne bom povsem v prvem na\u010drtu, ravno zaradi omejitve tujcev.”
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

Zagotovo pa je sistem druga\u010den, treba se mu je bilo prilagoditi. Iskreno sem na za\u010detku potreboval kar nekaj \u010dasa, da sem bil v mislih pomirjen in si rekel: “Dobro, oni tako delajo, temu se je treba prilagoditi, tak je sistem.” Je pa res, da je za telo kar veliko nihanje. Med tednom ravno zaradi velike koli\u010dine tekem ne treniramo koli\u010dinsko toliko oziroma posku\u0161amo mo\u010dnej\u0161e treninge opraviti po prostem ponedeljku. Torek in sreda sta tako dneva, ko zelo pritisnemo na treningu in je intenzivnost res visoka. \u010cetrtek in petek sta manj intenzivna,\u00a0namenjena ali potovanju ali pa po\u010ditku pred koncem tedna, ko igramo dve tekmi.<\/p>\n

Nihanja v intenzivnosti so velika, kar je bil zame najve\u010dji izziv, na katerega sem se moral privaditi. V Evropi si namre\u010d vajen igrati vsake tri dni, sploh \u010de si v bolj\u0161em klubu, s katerim igra\u0161 \u0161e ligo prvakov. Tam je intenzivnost vseskozi visoka, tukaj pa so zelo velika nihanja. Pravzaprav se \u010disto umiri\u0161, potem mora\u0161 na vso mo\u010d igrati, pa spet trenira\u0161 na vso mo\u010d, pa se spet umiri\u0161, kar me je fizi\u010dno najbolj \u0161okiralo, saj telo tega ni bilo vajeno.<\/p>\n

Je pa pozitivna stvar tega, da so tekmovanja zgolj med koncem tedna, v tem, da se lahko zelo dobro posve\u010da\u0161 fizi\u010dni pripravi. In s tako miselnostjo sem \u0161el v sezono. Za mene je torek dan, ko se posku\u0161am fizi\u010dno \u010dim bolj udejstvovati oziroma narediti \u010dim bolj\u0161o fizi\u010dno pripravo v fitnesu ter se\u00a0morda za to malenkost odpovedati spo\u010ditosti na popoldanskem treningu, ampak tako nekako sem pre\u017eivel celotno sezono in mi zelo ustreza.\u00a0<\/p>\n

Kako ste zadovoljni s svojo vlogo v ekipi, s predstavami, s tem, kar od vas pri\u010dakujejo v klubu?<\/p>\n

\""V<\/p>\n

“V igro ponavadi vstopim, ko se rezultat lomi, ko je treba narediti ‘side out’, ko je treba narediti kak\u0161no dobro akcijo v bloku, v zaklju\u010dkih setov\u00a0… V tak\u0161nih trenutkih lahko re\u010dem, da stavijo name.”
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

\u017de preden sem podpisal pogodbo, sem vedel, da se spu\u0161\u010dam v morda eno leto, ko ne bom povsem v prvem planu, ravno zaradi omejitve tujcev. Mi pa imamo v ekipi \u0161tiri tujce. Morda je bilo sicer malo bolj pozitivno predstavljeno s klubske strani, da bo morda ve\u010d rotacije, ampak jaz sem sprejel to vlogo \u017ee pred sezono in mi v tej vlogi ni te\u017eko. Zagotovo pa je to druga\u010dna izku\u0161nja, kot sem jih bil vajen v preteklosti, ko sem igral na vseh tekmah.\u00a0<\/p>\n

Moja vloga je tak\u0161na, da moram ekipi pomagati v klju\u010dnih trenutkih. V igro ponavadi vstopim, ko se rezultat lomi, ko je treba narediti “side out”, ko je treba narediti kak\u0161no dobro akcijo v bloku, v zaklju\u010dkih setov\u00a0… V tak\u0161nih trenutkih lahko re\u010dem, da stavijo name.\u00a0<\/p>\n

Po eni strani mi je dobro, ker \u010dutim, da mi klub, trener v trenutkih, ko so stvari pomembne, zaupa, po drugi strani pa je to tudi velik pritisk. A iskreno sem zelo pozitivno \u017eeljan takega pritiska, ker konec koncev rad igram v stresnih polo\u017eajih, ko se rezultat lomi.\u00a0<\/p>\n

S fizi\u010dnega vidika je to zelo naporno, ker mora\u0161 biti pripravljeni iti v igro s klopi. Pri odbojki, kjer so maksimalni skoki takoj z 0 na 100, je to lahko zelo zahtevno, ampak moram re\u010di, da vse skupaj kar dobro obvladujem.\u00a0<\/p>\n

Ko sem podpisal pogodbo, sem bil ravno po po\u0161kodbi, po operaciji in sem vse skupaj sprejel z zelo mirno glavo. Rekel sem si, da vzamem to kot leto, da se res postavim nazaj na noge po operaciji, saj takrat niti nisem vedel, kako dejansko sploh bo, ko se bom vrnil po po\u0161kodbi. Pomembno mi je bilo tudi, da gre za triletno pogodbo, da se nam ni treba \u010dez eno leto spet seliti.<\/p>\n

Takrat se mi je zdela to dobra odlo\u010ditev in \u0161e danes stojim za njo. Nisem razo\u010daran nad odlo\u010ditvijo, se pa zelo veselim prihodnjega leta, ko bom tukaj nastopal v malo bolj resni vlogi.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Ko podpisujem pogodbe, na tehtnico postavim tako del osebnega \u017eivljenja kot del profesionalnega \u017eivljenja,” ne ob\u017ealuje odlo\u010ditve o selitvi na Japonsko.
\n Foto: osebni arhiv Jana Kozamernika <\/p>\n

Pogre\u0161ate tiste najte\u017eje tekme italijanskega prvenstva ali lige prvakov? Koliko je tu odstopanj, ko igrate proti najbolj\u0161im ekipam?
Na trenutke, sploh ko gledam kak\u0161ne vrhunce iz Evrope, iz italijanske lige ali iz lige prvakov, ko\u00a0gledam svoje nekdanje soigralce ali pa zdaj\u0161nje reprezentan\u010dne soigralce, sem si kdaj tudi rekel:\u00a0“Upam, da nisem sprejel napa\u010dne odlo\u010ditve.”\u00a0<\/p>\n

Spominjam se, kako dobro je bilo igrati take tekme, a konec koncev, ko podpisujem pogodbe, na tehtnico postavim tako del zasebnega \u017eivljenja kot del profesionalnega \u017eivljenja. Moram re\u010di, da negativnih stvari ni bilo, z izjemo tega, da bom morda igral malenkost ni\u017ejo kakovost odbojke ali pa morda prvo leto ne bom igral toliko.<\/p>\n

Ogromno pozitivnih stvari sem videl. \u0160li smo v dr\u017eavo, ki je ena od lep\u0161ih za kariero, \u010de ima\u0161 dru\u017eino. Ob podpisu pogodbe me je zanimalo tudi, kako je poskrbljeno za otroke, za vse stvari zunaj odbojkarskega \u017eivljenja, ki so zame zelo pomembne.\u00a0Pomembno mi je bilo, kako se po\u010dutita \u017eena in otrok. Moje \u017eivljenje namre\u010d ni samo moja kariera, pa\u010d pa tudi dru\u017eina. To so zame\u00a0zelo pomembni vidiki \u017eivljenja, pri katerih so bili visoki kriteriji, tako da sem bil pripravljen sprejeti kompromis.\u00a0<\/p>\n

Na te stvari gledam tudi tako. Star sem 30 let, nekako se nagibam oziroma sem v drugi polovici svoje kariere. Tukaj je treba pogledati tudi v prihodnost. Se pravi ne samo, kje bom lahko\u00a0zmagoval in kaj osvojil, ampak malenkost\u00a0tudi s finan\u010dnega vidika. Posku\u0161a\u0161 si ustvariti \u010dim ve\u010d za prihodnost. S finan\u010dnega vidika, tega ne moremo skrivati, v Aziji lahko zaslu\u017ei\u0161 ve\u010d kot v Evropi.<\/p>\n

Odlo\u010ditve torej ne ob\u017ealujete.
Ko danes potegnem \u010drto, mislim, da bi bolj\u0161o odlo\u010ditev \u2013 bil sem v polo\u017eaju, ko sem se odlo\u010dal med Japonsko, Poljsko in Tur\u010dijo \u2013 te\u017eko sprejel. Sploh\u00a0ker vem, da \u0161e nisem kon\u010dal reprezentan\u010dne poti, da bom verjetno igral na \u0161e veliko tekmah na visoki ravni, tako da nekega strahu, da bi dolgoro\u010dno izgubil svojo kakovost, nimam. Menim, da je bila to za dru\u017eino dobra odlo\u010ditev, kakovost \u017eivljenja je tu res visoka.<\/p>\n

\"Poleti<\/p>\n

Poleti ga z reprezentanco \u010dakata liga narodov in evropsko prvenstvo, na katerem bodo Slovenci branili bron.
\n Foto: VolleyballWorld <\/p>\n

Kak\u0161ne na\u010drte imate po klubski sezoni. Kdaj se vra\u010date v Slovenijo, v reprezentanco, ki jo \u010daka dolgo poletje z ligo narodov in evropskim prvenstvom?
Lani sem pri\u0161el neposredno po klubski sezoni, saj smo tako dolgo igrali, da nisem imel prav veliko \u010dasa za dru\u017eino. Letos sva s selektorjem govorila, da bi si po klubski sezoni\u00a0vzel kak\u0161en teden, dva prosto, da malenkost spo\u010dijem\u00a0glavo, potem pa se priklju\u010dim ekipi v zaklju\u010dnih pripravah pred ligo narodov.\u00a0<\/p>\n

V tej bodo na svoj ra\u010dun znova pri\u0161li tudi gledalci v Sto\u017eicah.
Zelo sem vesel, da se letos tu igra drugi turnir, ne tretji, ker je to ravno v \u010dasu konca \u0161ole in ljudje \u0161e niso povsem na dopustu. \u017delim si, da bo obisk \u0161e ve\u010dji, kot je bil v preteklih letih.<\/p>\n

Za nas je to \u0161e vedno eno od bolj pomembnih tekmovanj, zelo pomembno je za svetovno lestvico. In \u010de gledamo na dolgi rok, tudi na naslednje olimpijske igre, je to tekmovanje klju\u010dnega pomena. Seveda si \u017eelimo zmagati evropsko prvenstvo in iti na olimpijske igre, a bolj realen scenarij je, da se osredoto\u010dimo na to, da smo v vsakem primeru visoko na lestvici. To je malo bolj varen na\u010din, da bomo pri\u0161li na olimpijske igre.<\/p>\n

Preberite \u0161e:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nepogre\u0161ljivi \u010dlan slovenske odbojkarske reprezentance Jan Kozamernik se je po dveh sezonah pri Trentinu, s katerim je lani…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":54590,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[16],"tags":[18458,4019,146,62,37,58,60,38,3334,2224,94,93,5104],"class_list":{"0":"post-54589","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-sport","8":"tag-jan-kozamernik","9":"tag-japonska","10":"tag-odbojka","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-slovenska-odbojkarska-reprezentanca","17":"tag-sobotni-intervju","18":"tag-sport","19":"tag-sports","20":"tag-tokio"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116384531976772908","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/54589","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=54589"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/54589\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/54590"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=54589"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=54589"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=54589"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}