Pred nami je spremenljivo vreme in pade lahko tudi kak\u0161na kaplja de\u017eja. Obla\u010dnost se bo pove\u010dala \u017ee danes, de\u017euje lahko predvsem na severu. Najvi\u0161je dnevne temperature bodo od 14 do 19, na severovzhodu okoli deset stopinj Celzija. Tudi v soboto bo vreme nekoliko nestanovitno. V nedeljo se obeta sprememba, napovedujejo pri Agenciji RS za okolje (Arso). Leto\u0161nji marec je bil v Evropi sicer drugi najtoplej\u0161i marec v zgodovini meritev, pa ka\u017ee najnovej\u0161e poro\u010dilo slu\u017ebe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Ta je marca izmerila tudi drugo najvi\u0161jo globalno temperaturo morske povr\u0161ine za tretji mesec v letu od za\u010detka merjenja, kar ka\u017ee na vrnitev pojava El Nino.<\/p>\n
Tudi v sosednjih pokrajinah se bo danes obla\u010dnost pove\u010dala, predvsem v krajih severno od nas bo ob\u010dasno rahlo de\u017eevalo.\u00a0Danes bodo vremensko najbolj ob\u010dutljivi lahko imeli manj\u0161e vremensko pogojene te\u017eave.<\/p>\n
V soboto se bo v zahodnih in osrednjih krajih zjasnilo. Proti vzhodu bo obla\u010dnosti ve\u010d, mo\u017ena bo kak\u0161na ploha. Najni\u017eje jutranje temperature bodo od tri do sedem, na Gori\u0161kem in ob morju do devet, najvi\u0161je dnevne od 16 do 21, na severovzhodu pa okoli 12 stopinj Celzija. V\u00a0krajih zahodno in ju\u017eno od nas se bo zjasnilo. Drugod bo ve\u010d obla\u010dnosti, lahko nastane tudi kak\u0161na ploha.\u00a0V soboto \u010dez dan bo vremenska obremenitev popu\u0161\u010dala.<\/p>\n
V nedeljo ka\u017ee na deloma son\u010dno vreme, ve\u010d obla\u010dnosti bo v vzhodnih krajih. V ponedeljek bo zmerno do prete\u017eno obla\u010dno in ve\u010dinoma suho.<\/p>\n
Za Evropo drugi najtoplej\u0161i marec v zgodovini meritev,\u00a0blizu rekorda tudi temperatura morja<\/p>\n
Globalno gledano je bil sicer leto\u0161nji marec \u010detrti najtoplej\u0161i marec, odkar so na voljo podatki. Povpre\u010dna globalna temperatura zraka je bila 13,94 stopinje Celzija. To je 1,48 stopinje ve\u010d od referen\u010dne povpre\u010dne vrednosti za predindustrijsko dobo (1850\u20131900) in 0,53 stopinje nad povpre\u010dno mar\u010dno temperaturo v obdobju 1991\u20132020.<\/p>\n
Pari\u0161ki podnebni sporazum iz leta 2015 sicer predvideva omejitev globalnega segrevanja glede na obdobje pred industrijsko revolucijo na najve\u010d 1,5 stopinje Celzija, a je med podnebno stroko vse bolj uveljavljena ocena, da bo ta cilj glede na razvoj dogodkov v svetu nemogo\u010de dose\u010di in da svet \u010daka bistveno ve\u010dja in nevarnej\u0161a otoplitev.<\/p>\n
Trend temperaturnih ekstremov se tako nadaljuje, so po poro\u010danju tujih tiskovnih agencij zapisali strokovnjaki Copernicusa. Najtoplej\u0161i marec v zgodovini je bil sicer tisti pred dvema letoma.<\/p>\n
Vremenske razmere zaznamovala velika odstopanja med regijami<\/p>\n
Medtem ko je recimo zahod ZDA bele\u017eil hud vro\u010dinski val v sicer hladnem delu leta, je bilo vreme na Aljaski, v Kanadi in severozahodnem delu Sibirije nenavadno mrzlo. “Ko podatke sestavimo skupaj, ti ka\u017eejo sliko podnebnega sistema, ki je pod trajnim in vse hitreje nara\u0161\u010dajo\u010dim pritiskom,”\u00a0je zapisal direktor Copernicusa Carlo Buontempo.<\/p>\n
\u0160e posebej izrazito je segrevanje ozra\u010dja v Evropi. Mar\u010dna povpre\u010dna temperatura je bila s 5,88 stopinje Celzija za 2,27 stopinje nad referen\u010dno vrednostjo za obdobje 1991\u20132020. \u0160e posebej nadpovpre\u010dne so bile temperature v nordijskih in pribaltskih dr\u017eavah ter na severozahodu evropskega dela Rusije. Velik del stare celine je bil ob tem manj namo\u010den od dolgoletnega povpre\u010dja, nadpovpre\u010dna je bila le koli\u010dina padavin v Skandinaviji in osrednjem ter vzhodnem delu Sredozemlja, kjer je pri\u0161lo tudi do poplav.<\/p>\n
Obseg ledenega pokrova na Arktiki je bil medtem za 5,7 odstotka manj\u0161i od zgodovinskega povpre\u010dja in najmanj\u0161i, kadarkoli izmerjen v mesecu marcu.<\/p>\n
Globalna temperatura morske povr\u0161ine je dosegla 20,97 stopinje Celzija, kar je druga najvi\u0161ja vrednost za marec od za\u010detka meritev. To po mnenju strokovnjakov Copernicusa ka\u017ee na zelo verjeten povratek pojava El Nino v drugi polovici leta. Podobno so nedavno ocenili tudi \u017ee v Svetovni meteorolo\u0161ki organizaciji.<\/p>\n
El Nino s segrevanjem ju\u017enega dela Tihega oceana spodbuja visoke temperature in vremenske ekstreme zunaj tega obmo\u010dja. Ta fenomen, ki je bil nazadnje zaznan v letih 2023 in 2024, bi torej po treh zaporednih najtoplej\u0161ih letih v zgodovini meritev le \u0161e pove\u010dal\u00a0podnebni\u00a0stres. V zadnji epizodi El Nina sta tudi Evropa in Slovenija bele\u017eili \u0161tevilne izredne vremenske pojave.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pred nami je spremenljivo vreme in pade lahko tudi kak\u0161na kaplja de\u017eja. Obla\u010dnost se bo pove\u010dala \u017ee danes,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":54748,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[15005,66,7646,1996,59,61,62,37,58,60,38,4695,4742,374],"class_list":{"0":"post-54747","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-copernicus","9":"tag-evropa","10":"tag-morje","11":"tag-pomlad","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-sprememba","20":"tag-temperature","21":"tag-vreme"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116385369543092974","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/54747","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=54747"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/54747\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/54748"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=54747"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=54747"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=54747"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}