![\"Prek](\"\/media\/img\/3a\/7d\/f093f853c8d6085df6e0-roman-schwarzman.jpeg\" "\\"Roman")
<\/p>\nPomembnej\u0161i dogodki dneva:<\/p>\n
9.25 Rusi so govorili o tridnevni operaciji. Koliko voja\u0161ke opreme so izgubili v \u0161tirih letih?
7.22 V Varnostnem svetu ZN pozivi h kon\u010danju vojne v Ukrajini
6.38 V nekdanjem berlinskem nacisti\u010dnem zakloni\u0161\u010du stalna razstava o vojni v Ukrajini<\/p>\n
9.25 Rusi so govorili o tridnevni operaciji. Koliko voja\u0161ke opreme so izgubili v \u0161tirih letih?<\/p>\n
V vojni obe\u00a0strani skrbno filtrirata informacije, ki pridejo v javnost, pri \u010demer Moskva sistemati\u010dno zmanj\u0161uje lastne izgube.<\/p>\n
V\u010deraj smo bele\u017eili \u010detrto obletnico ruske invazije na Ukrajino – vojne, ki so jo v Moskvi zasnovali kot “tridnevno posebno voja\u0161ko operacijo”, ki se je spremenila v iz\u010drpavajo\u010d, krvav in drag konflikt brez konca. \u0160tiri leta pozneje \u0161tevilke govorijo same zase.\u00a0<\/p>\n
Spletna stran Oryx \u017ee leta bele\u017ei izgube obeh strani v tem krvavem konfliktu. Podatki, ki jih objavljajo, se nana\u0161ajo izklju\u010dno na uni\u010deno ali izgubljeno opremo, za katero obstajajo fotografski ali video dokazi. Dejanska raven izgub je zagotovo \u0161e veliko vi\u0161ja od \u0161tevilk, ki jih navajajo.<\/p>\n
Kolik\u0161ne so izgube na obeh straneh?<\/p>\n
Po razpolo\u017eljivih podatkih je Rusija do danes ostala\u00a0 brez skupno\u00a024.136 kosov voja\u0161ke opreme. Od tega je bilo 18.799 enot uni\u010denih, 955 po\u0161kodovanih, 1.206 zapu\u0161\u010denih na boji\u0161\u010du, kar 3.176 enot pa je kon\u010dalo v ukrajinskih rokah kot vojni plen, pi\u0161e Oryx.<\/p>\n
\u010ce iz statistike izvzamemo izvidni\u0161ke drone, brezpilotne kopenske platforme in tovornjake, je Rusija izgubila 18.750 sistemov. V tej kategoriji je bilo 14.495 popolnoma uni\u010denih, 844 po\u0161kodovanih, 1.150 zapu\u0161\u010denih in 2.261 zase\u017eenih.\u00a0<\/p>\n
Izgube oklepnih bojnih vozil – tankov, pehotnih bojnih vozil, oklepnih transporterjev in MRAP-ov – so \u0161e posebej indikativne. Rusija je v tej skupini izgubila 13.894 vozil. Ukrajinske sile so jih uni\u010dile ve\u010d kot 10.900, po\u0161kodovanih je 378, zapu\u0161\u010denih 1.047 in zase\u017eenih\u00a01.552.<\/p>\n
Ukrajina je na drugi strani zabele\u017eila skupno 11.443 potrjenih izgub opreme. Od tega je bilo 8.755 sistemov uni\u010denih, 640 po\u0161kodovanih, 640 zapu\u0161\u010denih in 1.408 zase\u017eenih.<\/p>\n
Brez upo\u0161tevanja dronov, brezpilotnih platform in tovornjakov ukrajinske izgube zna\u0161ajo 9.367 enot, od tega je 7.168 uni\u010denih.<\/p>\n
V kategoriji oklepnih bojnih vozil je Ukrajina po podatkih Oryxa izgubila 5.610 sistemov \u2013 4.258 je uni\u010denih, 249 po\u0161kodovanih, 471 zapu\u0161\u010denih in 632 zase\u017eenih.<\/p>\n
Analiti\u010dno gledano, razmerje izgub jasno ka\u017ee, da je Rusija kot agresor, ki izvaja ofenzivne operacije vzdol\u017e velikega dela fronte, utrpela bistveno ve\u010dje materialne izgube, zlasti pri oklepnih vozilih.<\/p>\n
Skoraj 14.000 izgubljenih oklepnih vozil, vklju\u010dno z ve\u010d kot 4.300 tanki, je \u0161tevilka, ki presega arzenale mnogih evropskih vojsk skupaj.\u00a0To je koli\u010dina opreme, ki bi zahtevala leta proizvodnje, ogromna finan\u010dna sredstva in industrijske zmogljivosti, ki so zaradi sankcij \u017ee tako pod hudim pritiskom.<\/p>\n
Dejstvo, da so na tiso\u010de kosov ruske opreme kon\u010dale kot trofeje na ukrajinski strani, \u0161e dodatno poudarja obseg problema, ne le v bojni u\u010dinkovitosti, temve\u010d tudi v logistiki, vzdr\u017eevanju in morali vojakov.<\/p>\n
Kar naj bi trajalo tri dni, se je spremenilo v na tiso\u010de uni\u010denih tankov, oklepnih transporterjev in drugih vozil, izgube pa \u0161e naprej nara\u0161\u010dajo\u00a0in ne ka\u017eejo znakov, da bi se ustavile.<\/p>\n
7.22 V Varnostnem svetu ZN pozivi h kon\u010danju vojne v Ukrajini<\/p>\n
Varnostni svet ZN se je v torek se\u0161el na zasedanju ob obletnici za\u010detka vojne v Ukrajini. Na sre\u010danju so se vrstili pozivi Rusiji, naj preneha z agresijo, niso pa sprejeli konkretnih ukrepov. Generalna podsekretarka ZN za politi\u010dne zadeve Rosemary DiCarlo je poudarila, da mora mednarodna skupnost uporabiti vsa diplomatska sredstva, da dose\u017ee mir.<\/p>\n
“Vojna ostaja made\u017e na na\u0161i kolektivni vesti. Uni\u010dila je \u017eivljenja, opusto\u0161ila skupnosti in poglobila nestabilnost v regiji in svetu,” je dejala. Po njenih besedah je v vojni v Ukrajini doslej umrlo najmanj 15.000 civilistov, 41.000 jih je bilo ranjenih, ve\u010d milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Poudarila je tudi, da je Rusija sredi zime okrepila napade na ukrajinski energetski sistem.<\/p>\n
Vojna neposredno ogro\u017ea varnost in za\u0161\u010dito ukrajinskih jedrskih objektov, zato se mora igra jedrske rulete nemudoma kon\u010dati, je poudarila. Ob tem je spomnila, da je Varnostni svet ZN natanko pred letom dni sprejel resolucijo s pozivom k hitremu koncu spopadov.<\/p>\n
Generalna skup\u0161\u010dina je na izrednem zasedanju pred tem sprejela resolucijo v podporo trajnemu miru v Ukrajini kljub poskusu ZDA, da se iz nje \u010drta besedilo, ki ponovno potrjuje suverenost Ukrajine in poziva k celovitemu miru v skladu z mednarodnim pravom in Ustanovno listino ZN.<\/p>\n
Varnostni svet ZN zaradi ruske pravice do veta ni sprejel ukrepa, vrstili pa so se pozivi Moskvi, naj preneha z nasiljem.<\/p>\n
Estonski predstavnik je dejal, da si Rusija prizadeva podjarmiti celotno Ukrajino in strmoglaviti varnostno arhitekturo Evrope, da bi obrnila razpad Sovjetske zveze – pravi vzrok tega konflikta. Pozval je k takoj\u0161njemu in brezpogojnemu premirju ter dejal, da je Ukrajina pripravljena na mir.<\/p>\n
\u010ce\u0161ki zunanji minister Petr Macinka je dejal, da Rusija sku\u0161a risati nove meje s tanki in opozoril, da pomirjanje agresije le odlaga naslednji konflikt.<\/p>\n
Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Betsa je dejala, da je invazija Rusije vojna proti mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. Pozvala je k stro\u017ejim sankcijam, zra\u010dni obrambi in zavezujo\u010dim varnostnim jamstvom ter izmenjavi ujetnikov.<\/p>\n
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je Evropo obto\u017eil, da ovira mir in za te\u017eave obto\u017eil neonaciste. Trdil je, da je sprememba oblasti leta 2014 v Kijevu prinesla neonacisti\u010dni re\u017eim, nih\u010de pa ne omenja zlo\u010dinov nad Rusi v Ukrajini.<\/p>\n
Predstavnica ZDA je pozvala k pogajanjem in poudarila, da voja\u0161ka sila nikoli ne bo re\u0161ila tega konflikta. Kitajsko je obto\u017eila, da omogo\u010da nadaljevanje vojne skupaj s Severno Korejo, ki kr\u0161i resolucije Varnostnega sveta ZN s prodajo oro\u017eja Rusiji.<\/p>\n
6.38 V nekdanjem berlinskem nacisti\u010dnem zakloni\u0161\u010du stalna razstava o vojni v Ukrajini<\/p>\n
Cilj razstave je ozavestiti javnost o fizi\u010dni realnosti\u00a0konflikta, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal muzejski kustos Wieland Giebel.<\/p>\n
V muzeju,\u00a0nekdanjem protiletalskem zakloni\u0161\u010du iz druge svetovne vojne v nem\u0161ki prestolnici, so za razstavo zbrali oro\u017eje in druge predmete, ki so jih prinesli z boji\u0161\u010d, ter razli\u010dna pri\u010devanja o vojni.<\/p>\n
<\/p>\n
Prek osebnih pri\u010devanj razstava posku\u0161a vzpostaviti tudi povezavo z nem\u0161kimi obiskovalci, kot je na primer citat pre\u017eivelega holokavsta Romana Schwarzmana: “Hitler me je hotel ubiti, ker sem Jud; Putin me ho\u010de ubiti, ker sem Ukrajinec.” Razstavo o vojni v Ukrajini so dodali \u017ee obstoje\u010dima stalnima razstavama, ki se osredoto\u010data na nacizem in Nem\u010dijo od leta 1945 do danes.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
V razstavnih prostorih je med drugim na ogled okoli 20 razbitin ruskih dronov, ki s stropa visijo nad avtomobilom, uni\u010denim v eksploziji bombe. Vozilo so na razstavo prepeljali iz Hersona na jugu Ukrajine \u2013 mesta, ki ga je ruska vojska zasedla leta 2022, preden ga je ukrajinska vojska ponovno osvojila, in je \u0161e vedno pod nenehnim ruskim obstreljevanjem.<\/p>\n
Prek osebnih pri\u010devanj razstava posku\u0161a vzpostaviti tudi povezavo z nem\u0161kimi obiskovalci, kot je na primer citat pre\u017eivelega holokavsta Romana Schwarzmana: “Hitler me je hotel ubiti, ker sem Jud; Putin me ho\u010de ubiti, ker sem Ukrajinec.”<\/p>\n
Razstavo o vojni v Ukrajini so dodali \u017ee obstoje\u010dima stalnima razstavama, ki se osredoto\u010data na nacizem in Nem\u010dijo od leta 1945 do danes.<\/p>\n
“Obiskovalci Nem\u010dije si ne morejo zares predstavljati, kak\u0161na je vojna \u2013 mi jim jo \u017eelimo predstaviti,” je \u0161e povedal Giebel, ki je prepri\u010dan, da bi Ukrajina morala \u0161e naprej prejemati podporo Nem\u010dije in \u0161ir\u0161e Evropske unije, zlasti v obliki dobave oro\u017eja.<\/p>\n
Nem\u010dija je ena od klju\u010dnih podpornic Ukrajine, je najve\u010dja dobaviteljica oro\u017eja Kijevu v Evropi in pomembna diplomatska zaveznica. Prav tako gosti okoli 1,3 milijona ukrajinskih beguncev.<\/p>\n
Zasebni berlinski muzej je javnost nase opozoril \u017ee na prvo obletnico vojne v Ukrajini, ko je pred ruskim veleposlani\u0161tvom v Berlinu razstavil razbitino uni\u010denega tanka, ki so ga pripeljali iz predmestja Kijeva.<\/p>\n
Rusija je invazijo na Ukrajino za\u010dela 24. februarja 2022.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pomembnej\u0161i dogodki dneva: 9.25 Rusi so govorili o tridnevni operaciji. Koliko voja\u0161ke opreme so izgubili v \u0161tirih letih?7.22…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":5530,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[3167,779,493,421,37,38,64,71,882,63],"class_list":["post-5529","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-holokavst","tag-nasilje","tag-nemcija","tag-rusija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-ukrajina","tag-vojna","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5529","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5529"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5529\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5530"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5529"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5529"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5529"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}