{"id":55581,"date":"2026-04-12T08:51:06","date_gmt":"2026-04-12T08:51:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/55581\/"},"modified":"2026-04-12T08:51:06","modified_gmt":"2026-04-12T08:51:06","slug":"kaj-bos-rekel-mulcu-siol-net","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/55581\/","title":{"rendered":"Kaj bo\u0161 rekel mulcu? – siol.net"},"content":{"rendered":"

Tako se v radijski igri Rutinski primer, ki jo je Ja\u0161a Zlobec napisal leta 1984 (re\u017eiral pa Ale\u0161 Jan), spra\u0161uje preganjani novinar. Pravzaprav opisuje lastne izku\u0161nje, ki jih je do\u017eivel kot upornik in eden vidnej\u0161ih demonstrantov \u0161tudentskega gibanja konec \u0161estdesetih in v za\u010detku sedemdesetih let. V pogovorih s cenzorskim urednikom, dru\u017eino in o\u010detom se soo\u010da z dvomi: ali naj ostane zvest sebi in pokon\u010den v branjenju svojih idealov ali naj popusti re\u017eimskim preiskovalcem, ki mu “rutinsko” preme\u010dejo stanovanje, ga zasli\u0161ujejo, ustrahujejo njegovo dru\u017eino in zahtevajo, da izdaja druge? Zaveda se, da resnica ni udobna. Da ima ceno. A vzdr\u017ei prav zato, ker ve, da ima prav. Da ne more biti tiho. “\u010ce bodo jutri za\u010deli obe\u0161ati ljudi na kandelabre \u2013 ali bodo drugi tudi tiho, bodo stisnili riti? Jaz se tega ne grem,” zaklju\u010di.<\/p>\n

\"Ja\u0161a<\/p>\n

Foto: STA <\/p>\n

Nevednost je mo\u010d<\/p>\n

Radijska igra, ki je pravzaprav refleksija avtorjevih izku\u0161enj ter razkrojene politi\u010dne in kulturne stvarnosti tistega \u010dasa, je bila objavljena v letu, ki ga je George Orwell v svojem distopi\u010dnem romanu 1984 ozna\u010dil s parolo “Nevednost je mo\u010d”. Ob tem sloganu Partije, izpisanem na stavbi Ministrstva resnice, visita \u0161e dve zapovedi: “Vojna je mir” in “Svoboda je su\u017eenjstvo”.\u00a01984 nas u\u010di, da je za pre\u017eivetje oblasti najla\u017eje, \u010de ljudje ne vedo veliko in \u010de ne razmi\u0161ljajo preve\u010d.<\/p>\n

V obeh omenjenih delih, povezanih z isto letnico, se kri\u017ea ve\u010d pomenov, ki segajo tudi v dana\u0161nji \u010das. Gremo po vrsti.<\/p>\n

Protest kot parodija<\/p>\n

Kaj pomeni protest danes? Je to \u0161e vedno tveganje, klju\u010dno orodje civilne dru\u017ebe in izraz upanja, ali pa lahko postane tudi orodje politi\u010dne manipulacije? Je odpiranje o\u010di pred nevednostjo, ozave\u0161\u010danje o nedopustnih odlo\u010ditvah, omejevanju svobode in vlogi informacijskih blokad?<\/p>\n

\"Protest<\/p>\n

Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Kak\u0161no mo\u010d ima nevednost, so v nedavni preteklosti u\u010dinkovito, mno\u017ei\u010dno in dostojno razkrivali kolesarski protesti, \u0161e prej akcije proti TE\u0160 6 (z izrazito ustvarjalno noto) ali gibanje izbrisanih. Na\u010deloma so protesti civilnodru\u017ebene akcije \u2013 logi\u010dni izraz nezadovoljstva ljudi, ki imajo v odnosu do oblasti vlogo psa \u010duvaja. Povsem nekaj drugega pa je, ko politi\u010dne stranke pozivajo k protestom, da se pod krinko glasu ljudstva skriva politi\u010dna agitacija.<\/p>\n

Ko Ale\u0161 Hojs v imenu SDS skupaj s Prim\u010devimi privr\u017eenci poziva na protest pred dr\u017eavnim zborom proti korupciji, \u010de\u0161 da sta se “korupcija in nasilje v na\u0161i dr\u017eavi razrasla do te mere, da se jima je nujno treba zoperstaviti”, je manipulacija ve\u010d kot o\u010ditna. Tako kot nekdanji shodi pred sodi\u0161\u010dem, s katerimi so mno\u017eice vztrajno sejale dvom v pravno dr\u017eavo. Petkov protest na konstitutivni dan parlamenta naj bi vplival na razmerje politi\u010dnih mo\u010di in desnici pomagal pri dramaturgiji sestavljanja oblasti, ki je zaradi tesnega volilnega izida izjemno zapletena.<\/p>\n

\"Protesti<\/p>\n

Protesti iz leta 2021.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Stranke, ki nikoli niso prisluhnile pozivom \u2013 tudi tistim iz Zaresove preteklosti \u2013, da politika ne more biti zato\u010di\u0161\u010de za ljudi s pravnomo\u010dnimi obsodbami, danes torej pozivajo k temu, kar so \u0161e v\u010deraj zanikale. Hkrati se prav v njihovem politi\u010dnem prostoru pojavljajo \u0161tevilni posamezniki, obremenjeni s korupcijskimi aferami. Z dovolj ironije lahko tak\u0161ne shode razumemo celo kot podporo tistim, ki korupcijo dejansko posku\u0161ajo omejevati. Skratka: ko politiki pozivajo k protestom proti korupciji, medtem ko sami reproducirajo iste vzorce, dobimo karikaturo upora. Ne gre ve\u010d za resnico. Gre za interpretacijo.<\/p>\n

Ko bo Hojsa neko\u010d njegov sin vpra\u0161al, kaj je po\u010del, bo imel marsikaj povedati: “Nisem le z vodnim topom razganjal protestnikov, znal sem tudi organizirati proteste, ki so kazali s prstom proti lastnim vrstam.”<\/p>\n

Ra\u0161omon v politiki<\/p>\n

Scenariji za sestavo nove vlade se bere skozi ra\u0161omonski pogled, kjer vsak pripoveduje svojo razli\u010dico, nobena pa ni povsem resni\u010dna. Resni\u010dno je le to, da ni smiselnega zmagovalca. Gre zgolj za interpretacijo, s katero se pridobivata \u010das in javno mnenje za mo\u017ene moralno sporne odlo\u010ditve in preklic danih obljub. Tako kot razli\u010dni liki v Kurosawovem filmu vidijo isti dogodek skozi ve\u010d zornih kotov, a nobena od \u0161tirih filmskih videnj ni resni\u010dna \u2013 razen dejstva, da je samuraj mrtev \u2013, tako tudi nobena interpretacija vladne kombinatorike ni iskrena \u2013 razen matemati\u010dne razklanosti na dvoje. Vse je podvr\u017eeno igri suspenza in iskanju izhoda, da dejanski pora\u017eenec ne bi iz\u0161el iz igre tudi kot moralni pora\u017eenec.<\/p>\n

Pol pola trdi, da relativna zmagovalka volitev ne sme sestaviti vlade, Jan\u0161a se u\u017ealjeno in \u017ertveno dela, da mu pripada primat, izumlja o\u010ditke o ukradenih volitvah in se lastnih afer otresa tako, da jih prena\u0161a na druge, da bi na koncu, ko bodo krogi \u017ee iz\u010drpani, pri\u0161el na svoj ra\u010dun skupaj s tremi jezdeci samooklicanega “novega” bloka, ki blefirajo, da so poslani od najbolj po\u0161tenega boga.<\/p>\n

Levosredinskim strankam okoli\u0161\u010dine niso niti malo naklonjene, saj jih \u010daka pristajanje na kompromise desnih strank in njihovih neoliberalnih satelitov, kot sta Gospodarska zbornica in RKC. Morebitna Golobova vlada ne bi ostala brez made\u017eev, ko bi s kompromisi morala brisati dozdaj\u0161nje delo, ki ga je v veliki meri diktirala Levica. Hkrati pa obstaja strah pred scenarijem, v katerem oblast prevzame skrajna desnica, kar bi lahko vodilo v razgradnjo socialne dr\u017eave, privatizacijo javnih sistemov in spremembe dav\u010dne politike v korist najbogatej\u0161ih.<\/p>\n

\"Robert<\/p>\n

Foto: STA <\/p>\n

Ampak tudi scenarij o novih volitvah ne navdu\u0161uje, \u0161e posebej ne novoizvoljenih poslancev. Mogo\u010de se velja ozreti nazaj v leto 2000, ko je bila ob sporu znotraj naporne Drnov\u0161kove koalicije oblikovana nova parlamentarna ve\u010dina z Bajukom na \u010delu. A trajala je manj kot pol leta. Za njim je na parlamentarnih volitvah prepri\u010dljivo, s 36-odstotno\u00a0podporo zmagala Drnov\u0161kova LDS. Seveda so razlike med takrat in danes velike, a na\u010deloma bi bil lahko proces primerljiv, saj tistih pet vmesnih mesecev ni bilo prav ni\u010d prijaznih.<\/p>\n

V\u00a0petek je bilo po sporni izvolitvi predsednika DZ ve\u010d ali manj jasno, da nas \u010daka\u00a0katastrofa<\/p>\n

Ampak dokler ne bo pravega\u00a0odgovora, po \u010digavem naro\u010dilu so se izraelski operativci vpletali v slovenski politi\u010dni prostor in ru\u0161ili integriteto demokrati\u010dnih procesov,\u00a0bo vsaka sestava nove vlade te\u017eko kredibilna.<\/p>\n

Res, da v politiki mo\u017enost spreminjanja vrednot in moralnih na\u010del ni zanemarljiva, a trdim, da je nekaj strank, ki ne bi preklicale obsodbe genocida ali se dru\u017eile s stranko, katere predsednik druguje in posluje z Izraelom, obo\u017euje Trumpa in osvobodilnega boja proti okupatorju ne ena\u010di z nacizmom in fa\u0161izmom.<\/p>\n

No, v petek je bilo po prera\u010dunljivo iztrgovani, vrednostno pa popolnoma sporni izvolitvi predsednika Dr\u017eavnega zbora ve\u010d ali manj jasno, da nas \u010daka\u00a0katastrofa. Staviti velja na to, da ne bo trajala dolgo. Kar je odvisno tudi od nas, ki ne bi smeli mol\u010dati, takrat ko je potrebno govoriti.<\/p>\n

Strah je postal normalen<\/p>\n

Jan Palach, 20-letni \u0161tudent filozofije, je leta 1969 s samose\u017eigom protestiral proti sovjetski okupaciji \u010ce\u0161koslova\u0161ke. Postal je simbol odpora in dokaz, da lahko posameznik vpliva na kolektivno zavest. Koliko protivojni protesti brzdajo mno\u017ei\u010dno umiranje v dana\u0161njih okupacijah in\u00a0 vojnah? Protesti so \u017eivi bolj kot kadarkoli prej, ampak z vednostjo novih oblik genocida \u017eivimo naprej \u2013 ukvarjamo se z vsakdanjimi trivialnostmi, parkirnimi mesti, cenami turisti\u010dnih potovanj in se ne vznemirjamo preve\u010d ne z na\u0161im politikom, ki \u017eeli prevzeti oblast, a posluje in se dobiva s povzro\u010ditelji genocida, ne z dnevnimi \u0161kandali, medtem ko se grozote normalizirajo.<\/p>\n

Normalizacija groze je najnevarnej\u0161a oblika ti\u0161ine. Najhuje pri tak\u0161nih razmerah je ob\u010dutek popolne nemo\u010di, ko zeva vpra\u0161anje: ali res ni nobene poti, da bi ustavili zlorabe oblasti in destruktivne politike? Kaj bomo rekli zanamcem, ko nas bodo vpra\u0161ali, kaj smo storili? Smo dovolj jasno nastopili proti sodobnim oblikam fa\u0161izma, militarizaciji in avtoritarnosti?<\/p>\n

Meja, ki je ne prestopimo<\/p>\n

To sredo pono\u010di sem bedela, saj se je tudi vame naselil apokalipti\u010dni strah ob pomisleku, da se bo norcu utrgalo in bo udejanjil napoved o izbrisu civilizacije. Najprej nisem verjela napovedi ameri\u0161kega predsednika, da bo hladnokrvno izbrisal ve\u010d kot devetdeset milijonov prebivalcev Irana in civilizacijo, ki sega ve\u010d tiso\u010dletji pred na\u0161im \u0161tetjem. Pred tovrstnimi psihopatskimi pojavi se lahko le spra\u0161uje\u0161, ali res na celotnem svetu ni nobene poti, ki bi ustavila tovrstno pohlepno in brezvestno iztirjanje sveta. Neko\u010d naj bi \u0161\u010dit pred pohlepom postavil Kristus z lastno \u017ertvijo. A tudi to ne pomeni ve\u010d kaj dosti, saj jo je Cerkev dobro monetizirala.<\/p>\n

Smo dovolj jasno nastopili proti sodobnemu fa\u0161izmu, militaristi\u010dni ekspanziji ZDA,\u00a0avtoritarnim re\u017eimom sosedov in pasivni dr\u017ei EU ob vzpenjanju skrajne desnice? Je bila predrazprava, sploh pred volitvami, o na\u0161em odnosu do vojne dovolj temeljita? Kje so glasovi, ki bi strankam, ki podpirajo genocid, pripirali vrata parlamenta?<\/p>\n

Ampak danes je postala beseda vse preve\u010d manipulativna in presli\u0161ana. Fokus je preme\u0161\u010den v egoisti\u010dno udobje lastnega mehur\u010dka, kjer imamo ob\u010dutek, da smo nekaj storili, \u010deprav realno ne spreminjamo veliko.<\/p>\n

Na koncu ostane le eno<\/p>\n

Kajti na koncu vedno ostane eno vpra\u0161anje, ki se ga ne da presli\u0161ati. Kaj bo\u0161 rekel mulcu, ko te bo vpra\u0161al, kaj si delal, ko se je sesuval svet? Bo\u0161 imel odgovor, ali bo\u0161 mol\u010dal?<\/p>\n

“Pred Filozofsko fakulteto se je zbralo ve\u010d tiso\u010d ljudi.\u00a0Vedeli smo, da ne moremo premagati ne policije ne dr\u017eave,” je pred tremi desetletji pripovedoval Ja\u0161a Zlobec v dokumentarcu o \u0161tudentskih gibanjih. “A uspeh je bil \u017ee v tem, da smo mirno pri\u0161li do skup\u0161\u010dine in povedali svoje. Treba je prestopiti mejo tveganja in vztrajati pri svojem,” je na koncu dodal.<\/p>\n

\"Majda<\/p>\n

Foto: Siol.net <\/p>\n

Kolumne izra\u017eajo osebna stali\u0161\u010da avtorjev\u00a0in ne nujno tudi uredni\u0161tva Siol.net<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Tako se v radijski igri Rutinski primer, ki jo je Ja\u0161a Zlobec napisal leta 1984 (re\u017eiral pa Ale\u0161…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":55582,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[1258,10472,18702,1154,1304,13672,37,38,64,63],"class_list":{"0":"post-55581","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-kolumna","9":"tag-majda-sirca","10":"tag-molk","11":"tag-politika","12":"tag-protest","13":"tag-sestavljanje-vlade","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-svet","17":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116390886377960305","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/55581","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=55581"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/55581\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/55582"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=55581"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=55581"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=55581"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}