![\"Tabla](\"\/media\/img\/e8\/91\/0937e2fa1ed5bc19f6a7.jpeg\"\/)
<\/p>\nV letu 2025 se je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah zgodilo 3.890 prometnih nesre\u010d, v katerih je umrlo 39 ljudi, 405 je bilo huje po\u0161kodovanih, 1.842 pa la\u017eje.<\/p>\n
Od ponedeljka, 13. aprila, do nedelje, 19. aprila 2026, bo potekala nacionalna preventivna akcija \u00bbHitrost\u00ab, s katero Agencija za varnost prometa (AVP) in Policija opozarjata na tveganja prehitre vo\u017enje. Gre za evropsko usklajeno akcijo, v okviru katere v sredo, 15. aprila, ROADPOL – zveza evropskih policij izvaja tudi t. i. maraton merjenja hitrosti v dr\u017eavah EU. Policija bo v tem tednu izvajala poostren nadzor hitrosti.<\/p>\n
Neprilagojena hitrost ostaja klju\u010dni vzrok najhuj\u0161ih prometnih nesre\u010d<\/p>\n
V letu 2025 se je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah zgodilo 3.890 prometnih nesre\u010d, v katerih je umrlo 39 ljudi, 405 je bilo huje po\u0161kodovanih, 1.842 pa la\u017eje. V letu 2024 pa je v 3.827 nesre\u010dah zaradi hitrosti umrlo 30 ljudi, 411 se jih je huje po\u0161kodovalo, la\u017eje pa 1.907. V prvih treh mesecih leto\u0161njega leta (do 31. marca 2026) je bilo zaradi neprilagojene hitrosti zabele\u017eenih 776 prometnih nesre\u010d, v katerih je umrlo 9 udele\u017eencev, 36 pa se jih je huje telesno po\u0161kodovalo. \u0160tevilo umrlih se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 pove\u010dalo za 30 %, za dober odstotek in pol pa se je zmanj\u0161alo \u0161tevilo hudo telesno po\u0161kodovanih.<\/p>\n
<\/p>\n
Andrej Leban<\/p>\n
Neprilagojena hitrost je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesre\u010d (dele\u017e v lanskem letu zna\u0161a dobrih 18 %), prvi so nepravilni premiki z vozilom, sledi nepravilna stran\/smer vo\u017enje in neupo\u0161tevanje pravil o prednosti. Je pa bila neprilagojena hitrost v 2025 \u0161e vedno najpogostej\u0161i vzrok za nastanek prometnih nesre\u010d s smrtnim izidom (v 42 % primerov), \u0161e posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji prometnih nesre\u010d zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov (pribli\u017eno 70 % v zadnjih petih letih), sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti je najve\u010d voznikov osebnih avtomobilov.<\/p>\n
![\"nadzor](\"\/media\/img\/81\/0e\/7d805938f3fe33165e82.jpeg\"\/)
<\/p>\n
PU Nova Gorica<\/p>\n
Direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) mag. Sa\u0161a Jev\u0161nik Kafol ob za\u010detku leto\u0161nje akcije Hitrost izpostavlja: “Vsako izgubljeno \u017eivljenje je preve\u010d, sploh \u010de gre za posledico neodgovornega ravnanja posameznika, ki bi ga lahko prepre\u010dili. Hitrost ni le \u0161tevilka, ampak neposredno vpliva na verjetnost nesre\u010de in mo\u017enost pre\u017eivetja. Manj\u0161a hitrost pomeni ve\u010d \u010dasa za reakcijo, kraj\u0161o pot ustavljanja in bistveno manj hudih posledic. Raziskave ka\u017eejo, da se pri pove\u010danju hitrosti s 30 na 50 km\/h tveganje za nesre\u010do s smrtnim izidom pove\u010da tudi do 9-krat. Ali druga\u010de povedano, \u010de na kratke razdalje vozimo s povpre\u010dno hitrostjo 50 km\/h namesto 30 km\/h, ne pridobimo bistveno na \u010dasu, lahko pa se pot kon\u010da usodno. Zato voznike pozivamo, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu, \u0161e posebej na obmo\u010djih \u0161ol, vrtcev in igri\u0161\u010d, kjer je najve\u010d ranljivih udele\u017eencev v prometu. Na cesti \u0161teje le varen prihod in ne sekunde, ki jih prihranimo s prehitro vo\u017enjo.”<\/p>\n