{"id":55866,"date":"2026-04-12T15:32:08","date_gmt":"2026-04-12T15:32:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/55866\/"},"modified":"2026-04-12T15:32:08","modified_gmt":"2026-04-12T15:32:08","slug":"to-kar-je-nosila-ni-luksuz","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/55866\/","title":{"rendered":"To, kar je nosila, ni luksuz"},"content":{"rendered":"

Na prvi in zanjo zadnji seji novega sklica dr\u017eavnega zbora je bila predsednica parlamenta Ur\u0161ka Klako\u010dar Zupan\u010di\u010d dele\u017ena precej\u0161nje pozornosti tudi zaradi svojega videza<\/a>. Del javnosti in nekateri mediji so se na njene rde\u010de \u010devlje<\/a> \u017ee navadili, tokrat pa so se vtaknili v njen suknji\u010d in ga hitro ozna\u010dili za \u00bbluksuzen kos\u00ab, kar pa, kot opozarja modna oblikovalka Matea Benedetti, ni res.<\/p>\n

Suknji\u010d model znamke Joseph Ribkoff, kot je zapisala na svojem facebook profilu, \u00bbza 220 evrov ni luksuz. Niti blizu.\u00ab Ob objavi je odprla \u0161ir\u0161e vpra\u0161anje: kako sploh razumemo pojem luksuza v modi\u00a0in zakaj ga v javnem prostoru tako pogosto napa\u010dno uporabljamo.<\/p>\n

Kaj pravzaprav pomeni luksuz?<\/p>\n

V slovenskih medijih se je v zadnjih letih raz\u0161irila praksa, da se obla\u010dila iz srednjega cenovnega razreda ozna\u010dujejo kot \u00bbdostopnej\u0161i luksuz\u00ab. A tak\u0161na oznaka je zavajajo\u010da. Ve\u010dina teh kosov sodi v segment mno\u017ei\u010dne proizvodnje, bodisi hitre mode bodisi tako imenovane \u00bbvisoke ulice\u00ab. Suknji\u010d za 220 evrov, \u010detudi estetsko dovr\u0161en in kakovostnej\u0161i od najcenej\u0161ih kosov, je \u0161e vedno del \u0161ir\u0161e industrije, ki temelji na serijski proizvodnji in dostopnosti \u0161ir\u0161emu krogu kupcev.\u00a0<\/p>\n

\"Nekdanja<\/p>\n

Nekdanja predsednica dr\u017eavnega zbora Ur\u0161ka Klako\u010dar Zupan\u010di\u010d v suknji\u010du srednjega cenovnega razreda, ki je spro\u017eil razpravo o tem, kaj sploh pomeni luksuz.\u00a0FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Da bi razumeli razliko, je treba modni trg razdeliti na ve\u010d cenovnih in produkcijskih ravni. Najni\u017eji segment predstavlja hitra moda, kjer obla\u010dila stanejo od nekaj evrov do pribli\u017eno 80 evrov. Gre za industrijo hitrosti in obsega, kjer so materiali pogosto sinteti\u010dni, \u017eivljenjska doba obla\u010dil pa kratka.<\/p>\n

Nad tem je segment visoke ulice, kamor spada tudi omenjeni suknji\u010d. Cene se gibljejo pribli\u017eno med 80 in 400 evri. Kosi so bolje izdelani, vendar \u0161e vedno mno\u017ei\u010dno producirani, brez izrazitega obrtni\u0161kega podpisa, pravi slovenska modna\u00a0pionirka trajnostne, veganske\u00a0mode.\u00a0<\/p>\n

Ve\u010d kot le cena<\/p>\n

\u0160ele v premijskem segmentu, od pribli\u017eno 400 do 1500 evrov, se za\u010dnejo uporabljati vrhunski materiali, kot so merino volna, ka\u0161mir ali svila. Kroj je natan\u010dnej\u0161i, izdelava trajnej\u0161a, a gre \u0161e vedno za industrijsko proizvodnjo. Pravi luksuz pa se za\u010dne vi\u0161je, pri cenah nad 1500 evrov. \u00bbTam govorimo o luksuznem pr\u00eat-\u00e0-porterju, kjer obla\u010dila nastajajo v specializiranih ateljejih, pogosto v Italiji ali Franciji, in vklju\u010dujejo veliko ro\u010dnega dela ter dolgo tradicijo modnih hi\u0161.\u00ab<\/p>\n

Na vrhu piramide je haute couture, ki je unikatna, po meri izdelana moda, ki presega funkcijo obla\u010dila in postane oblika umetnosti.<\/p>\n

Kot poudarja Benedettijeva, razlika med posameznimi razredi ni le v ceni, temve\u010d v celotnem ozadju izdelka: materialih, na\u010dinu izdelave, \u010dasu, vlo\u017eenem delu in znanju mojstrov. \u00bbKo kupimo kos za 30 evrov, nekdo drug pla\u010da razliko, bodisi delavec v slabo pla\u010dani tovarni bodisi okolje, ki nosi posledice poceni proizvodnje in materialov, ki niso razgradljivi,\u00ab opozarja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na prvi in zanjo zadnji seji novega sklica dr\u017eavnega zbora je bila predsednica parlamenta Ur\u0161ka Klako\u010dar Zupan\u010di\u010d dele\u017ena…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":55867,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[18532,1061,18531,12822,59,61,62,37,58,60,38,1198],"class_list":{"0":"post-55866","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-matea-benedetti","9":"tag-moda","10":"tag-modna-industrija","11":"tag-oblacila","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-urska-klakocar-zupancic"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116392463172060844","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/55866","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=55866"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/55866\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/55867"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=55866"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=55866"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=55866"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}