{"id":55900,"date":"2026-04-12T16:08:10","date_gmt":"2026-04-12T16:08:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/55900\/"},"modified":"2026-04-12T16:08:10","modified_gmt":"2026-04-12T16:08:10","slug":"kaj-imajo-skupnega-pahor-kucan-jankovic-rupar-in-jansa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/55900\/","title":{"rendered":"kaj imajo skupnega Pahor, Ku\u010dan, Jankovi\u0107, Rupar in Jan\u0161a?"},"content":{"rendered":"

Marec si bomo med drugim zapomnili tudi po uspehih na\u0161e izjemne smu\u010darske skakalke Nike Prevc, ki je navdu\u0161ila s svetovnim rekordom in na doma\u010dih tleh zmagoslavno sklenila sezono prese\u017ekov. V trenutkih slavja je marsikdo pozabil \u2013 ali pa se tega nikoli ni zavedal \u2013 \u00bbgrdo\u00ab resnico: \u0161e ne tako dolgo tega Nika Prevc s svojim talentom sploh ne bi smela navdu\u0161evati ljudi.<\/p>\n

Zakaj? Ker je \u017eenska. Smu\u010darski skoki so dolgo veljali za \u0161port, ki je za dekleta prenevaren in neprimeren. \u0160e ne tako dolgo tega bi Nika Prevc o nastopu na zimskih olimpijskih igrah le sanjala \u2013 \u017eenskam do leta 2014 (!) na olimpijskih igrah namre\u010d ni bilo dovoljeno skakati. Ker so pravila igre pisali mo\u0161ki funkcionarji \u2013 zaskrbljeni, za\u0161\u010ditni\u0161ki in prepri\u010dani v svoj prav \u2013 ter \u017eenske potiskali na stran. Tak\u0161nih primerov bi lahko na\u0161teli \u0161e veliko. Prav zato so \u017eenski smu\u010darski skoki lahko lepa potrditev, da je svet raznolikosti bogatej\u0161i in zanimivej\u0161i od sveta, ki smo ga poznali neko\u010d, ko je bila glavna \u2013 in pogosto edina \u2013 beseda v rokah mo\u0161kih.<\/p>\n

O usodi Slovenije le mo\u0161ki<\/p>\n

\u010ce se, metafori\u010dno, spustimo po skakalnici in sko\u010dimo v \u010das predvolilne kampanje za dr\u017eavnozborske volitve, se je te\u017eko znebiti ob\u010dutka, da so stranke \u017eenske v svojih vrstah pogosto potiskale na stranski tir, mediji, tudi tam, kjer bi to lahko storili, pa niso vztrajali pri njihovi prisotnosti. V osrednjih predvolilnih soo\u010denjih bi si mesto zagotovo zaslu\u017eilo ve\u010d \u017eenskih predstavnic, a o prihodnosti Slovenije so razpravljali skoraj izklju\u010dno mo\u0161ki. \u017denske so bile pogosto le statistika, \u010deprav imamo tudi na vodilnih polo\u017eajih ve\u010d politi\u010dark \u2013 v Levici in Vesni ter SLS \u2013 poleg tega \u017eenske predstavljajo polovico prebivalstva in volilnega telesa.<\/p>\n

\"Vladimir<\/p>\n

Soo\u010denje predsednikov strank na RTV Slovenija: kje so vodilne\u00a0\u017eenske v strankah?\u00a0\/ Foto: Jaka Gasar<\/p>\n

Poglejmo podatke: \u200bAsta Vre\u010dko je bila prisotna manj kot \u0161est odstotkov \u010dasa, Ur\u0161ka Zgojznik in Tina Bregant pa manj kot odstotek, opozarja Mateja Malnar \u0160tembal, predsednica zdru\u017eenja Ona ve. \u017denske smo pogosteje videvali predvsem ob temah zdravstva, socialnih vpra\u0161anj ali kulture. Kaj pa ekonomija, varnost ali prihodnost dr\u017eave? Iz soo\u010denj bi lahko sklepali, da \u017eenske o tem nimajo kaj povedati. S tem se ustvarja vtis, da so \u017eenske \u00bbprimerne za doma\u010dinske teme, medtem ko o prihodnosti odlo\u010dajo mo\u0161ki\u00ab, pravi Mateja Malnar \u0160tembal. \u00bbNe gre za to, kdo ima bolj\u0161e mnenje, ker potrebujemo raznolikost mnenj \u2013 podobno kot na kro\u017eniku potrebujemo raznoliko hrano. Zame je demokracija osiroma\u0161ena, \u010de se polovice prebivalstva ne sli\u0161i.\u00ab<\/p>\n

\"\ufeffMateja<\/p>\n

\ufeffMateja Malnar \u0160tembal, predsednica zdru\u017eenja\u00a0Ona ve:\u00a0\u00bbNapredek na podro\u010dju enakosti med spoloma ni linearen, temve\u010d se pogosto izmenjujeta obdobji izbolj\u0161anja in nazadovanja. Pravim, da ple\u0161emo \u010da-\u010da-\u010da, da gremo malo naprej, malo nazaj.\u00ab<\/p>\n

Posledi\u010dno se je v parlament uvrstilo manj \u017eensk (33 poslank in 55 poslancev), kar pomeni slabih 37 odstotkov \u017eensk. \u010ce upo\u0161tevamo \u0161e predstavnika narodnih manj\u0161in, ki sta oba mo\u0161ka, je dele\u017e \u0161e nekaj ni\u017eji. Najve\u010d izvoljenih \u017eensk je bilo kandidatk Gibanja Svoboda, medtem ko bo poslanska skupina Levica in Vesna edina,\u00a0kjer so \u017eenske v ve\u010dini, saj so od petih mandatov kar trije pripadli \u017eenskam.<\/p>\n

Ko \u017eenske stopijo na prste mo\u0161kim<\/p>\n

Tudi pokroviteljskega odnosa vplivnih mo\u0161kih do \u017eensk si praviloma ne upamo glasno obsoditi. Spomnimo se neprimernega vzklikanja tedaj predsednika dr\u017eave (!) Boruta Pahorja o \u00bbmi\u0161kah\u00ab med maturantsko \u010detvorko, pa staroste politike Milana Ku\u010dana, ki je novinarki po vpra\u0161anju, ki mu ni bilo po godu, svetoval, naj dela na tem, da se bo poro\u010dila, podobno pa se je vpra\u0161anj\u00a0novinarke, \u010de\u0161, da je \u0161e ‘malo premlada’ med zadnjo\u00a0predvolilno\u00a0kampanjo otepal tudi ljubljanski \u017eupan Zoran Jankovi\u0107. \u010ceprav so se vsi \u00bbzdrsi\u00ab zgodili pred o\u010dmi javnosti, za omenjeno mo\u0161ko trojko ve\u010djih posledic niso pustili in so vsi trije \u0161e spo\u0161tovani \u010dlani doma\u010de politi\u010dne scene.\u00a0<\/p>\n

Spomniti velja \u0161e na Pavla Ruparja (SDS), ki bi leta 2005\u00a0poslankama Majdi \u0160irca (LDS) in Majdi Potrata (SD) \u00bbodredil obvezni zakonski pregled medno\u017eja\u00ab, odmeval je tudi kasnej\u0161i\u00a0zapis o \u00bbodslu\u017eenih prostitutk\u200bah\u00ab Janeza Jan\u0161e, ki je po dolgih letih epilog vendarle do\u010dakal\u00a0na sodi\u0161\u010du. Tudi njemu zani\u010devalne izjave do \u017eensk niso na\u010dele politi\u010dne kariere in ostaja tako prvi \u010dlovek stranke SDS kot tudi prvo ime slovenske desnice.<\/p>\n

Tudi raziskave pojavnosti v medijih ka\u017eejo, da so \u017eenske v medijih precej manj zastopane: predstavljajo le slabih 28 odstotkov vseh oseb v novicah. Zgovoren je tudi podatek, da so v medijih \u017eenske trikrat pogosteje kot mo\u0161ki predstavljene v dru\u017einskih vlogah (kot matere, \u017eene, partnerice, h\u010derke), dvakrat pogosteje od mo\u0161kih kot najstnice, mlaj\u0161e odrasle in srednjih let. Po 50. letu \u017eenske iz medijev skoraj izginejo: med starej\u0161imi od 50 let so mo\u0161ki zastopani pet- do \u0161estkrat pogosteje.<\/p>\n

\"closeup<\/p>\n

V parlament se je letos uvrstilo manj \u017eensk (33 poslank in 55 poslancev), kar pomeni slabih 37 odstotkov poslank, poleg tega sta tudi oba predstavnika manj\u0161ine mo\u0161ka. \/ Foto: Getty Images<\/p>\n

Del razlogov, zakaj se \u017eenske v medijih pojavljajo redkeje, je mogo\u010de pripisati tudi njim samim. V zdru\u017eenju Ona ve opa\u017eajo, da se \u017eenske v\u010dasih te\u017eje odlo\u010dijo za javni nastop, \u0161e posebej pred televizijsko kamero. Medtem ko nastopov mo\u0161kih ne spremljajo izjave, kot so \u00bbglej tega ple\u0161astega dedca, ki se ne zna oble\u010di\u00ab ali \u00bbpoglej si njegov trebuh\u00ab in podobno, je dru\u017eba do \u017eensk, ki se javno izpostavijo, praviloma bolj kriti\u010dna. Na tnalu so njihov videz, na\u010din govora in nastopa, precej manj pa strokovnost. \u00bbMarsikatera \u017eenska se tega ustra\u0161i oziroma se ne \u017eeli postaviti v tak\u0161en polo\u017eaj,\u00ab pravi Mateja Malnar \u0160tembal. Kljub temu opa\u017ea, da se vse ve\u010d \u017eensk \u2013 kljub za\u010detnemu pomisleku ali pomanjkanju \u010dasa, saj so ob karieri pogosto mo\u010dno vpete tudi v skrb za dru\u017eino \u2013 vseeno odlo\u010di \u00bbugrizniti\u00ab v to kislo jabolko. \u017denske bi morale imeti ve\u010d samozavesti in se manj ozirati na zlobne komentarje anonimnih spletnih komentatorjev. Ne nazadnje vemo, da vaja dela mojstrice \u2026<\/p>\n

<\/p>\n

\"Employees<\/p>\n

\u017densk (\u0161e) ni na vrhu<\/p>\n

Slovenija caplja za Evropo: Kdo se boji \u017eensk na vodstvenih polo\u017eajih?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Kdo trga krila mladim<\/p>\n

V Sloveniji radi verjamemo, da imajo \u017eenske in mo\u0161ki enake pravice, mo\u017enosti in polo\u017eaj v dru\u017ebi, tako v teoriji kot praksi. Pa je res tako? \u00bbV na\u0161i dru\u017ebi je ustvarjen vtis, da lahko vsi vse dose\u017eemo, da je omejitev samo nebo. No, pa ni ravno tako,\u00ab pravi predstavnica mlaj\u0161e generacije Tja\u0161a Franko. Spomnila se je dogodka iz \u010dasa, ko je vstopala na trg dela. \u00bbZelo hitro me je zadela realnost na enem od razgovorov za delo, kjer sem dobila komentar \u010dlana komisije, da tako mlade smo kak\u0161no leto v slu\u017ebi, nato zanosimo in nas ni ve\u010d na delo. Krila se nam hitro potrgajo prav s to zastarelo, patriarhalno miselnostjo, da smo \u017eenske v prvi vrsti matere, \u0161ele nato vse drugo.\u00ab<\/p>\n

<\/p>\n

\"Ljupka<\/p>\n

8. marec<\/p>\n

Pogovor z \u017eenskami, ki ru\u0161ijo meje: od deklic z bujno domi\u0161ljijo do in\u017eenirk leta<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Mladi danes \u017eivijo v svetu krhkih razmerij in, kot se zdi, stalnih kriz. Bremenijo jih negotovost glede kariere, socialne varnosti, stanovanjska problematika. \u00bbVelikokrat se pogovarjamo tudi o tem, da je veliko te\u017eje predvsem tistim, ki \u017eivijo sami in niso v partnerskem razmerju,\u00ab pravi Tja\u0161a Franko. \u00bbDana\u0161nja dru\u017eba je oblikovana tako, da predpostavlja \u017eivljenje v paru kot normo: stro\u0161ki bivanja, najemnin, kreditov so pogosto la\u017eje obvladljivi v dvoje. Mlade \u017eenske se pogosteje znajdemo v bolj negotovih oblikah zaposlitve in na slab\u0161e pla\u010danih delovnih mestih, kar dodatno ote\u017euje dostop do lastnega doma,\u00ab strne realnost mladih \u017eensk Tja\u0161a Franko in odpre \u0161e eno od vpra\u0161anj, o katerih se v Sloveniji redko razpravlja, saj na lestvicah pla\u010dne enakosti med spoloma sicer zasedamo visoka mesta: poklici s podobno izobrazbo in zahtevnostjo so razli\u010dno pla\u010dani glede na to, ali veljajo za \u00bb\u017eenske\u00ab ali \u00bbmo\u0161ke\u00ab. In mo\u0161ki poklici so praviloma pla\u010dani bolje.<\/p>\n

Ko \u017eenske prestopijo\u00a0nevidno mejo<\/p>\n

Tudi v okoljih, kjer naj bi \u0161teli predvsem kompetence in sposobnosti, so lahko \u017eenske za mo\u0161ke kolege \u00bbmote\u010d element\u00ab, \u010de kr\u0161ijo njihova pri\u010dakovanja. Svojo grenko izku\u0161njo je v nedavni objavi na dru\u017ebenem omre\u017eju linkedin opisala Ljupka Vrteva, razvojna in\u017eenirka za podro\u010dje ogrevanja, prezra\u010devanja in hlajenja stavb, ki je bila razgla\u0161ena tudi za in\u017eenirko leta 2023: \u00bbPreve\u010d si ambiciozna, pa \u0161e \u017eenska si.\u00ab Stavek, ki bi \u017ee zdavnaj moral kon\u010dati na smeti\u0161\u010du zgodovine, razkriva, kako globoko so \u0161e vedno zakoreninjeni predsodki med nami. Kot da ambicioznost \u017eenskam ne priti\u010de in je kot pozitivna lastnost rezervirana predvsem za mo\u0161ke.<\/p>\n

\"Ljupka<\/p>\n

Ljupka Vrteva, in\u017eenirka leta 2023 \/ Foto: osebni arhiv<\/p>\n

\u00bbV nekem trenutku \u017eenske postanejo ‘preve\u010d’ \u2013 v tem primeru preve\u010d ambiciozne,\u00ab pravi Mateja Malnar \u0160tembal. Zdi se, kot da dru\u017eba \u017eenskam dolo\u010den napredek sicer dopu\u0161\u010da, vendar se njihove pravice in prostor \u0161irijo le do dolo\u010dene meje \u2013 dokler ne za\u010dnejo ogro\u017eati ustaljenih razmerij mo\u010di. \u00bbKo boste to to\u010dko prestopile, je va\u0161 abonma potekel in se boste morale za\u010deti znova boriti.\u00ab<\/p>\n

\u00bbJoj, kaj pa dela\u00a0mo\u017e pri tej hi\u0161i?\u00ab<\/p>\n

\u017denske, ki gradijo kariero, hkrati praviloma prevzemajo tudi levji dele\u017e skrbi za dom in dru\u017eino. Tradicionalna pri\u010dakovanja glede porazdelitve vlog ostajajo mo\u010dna. Tudi kadar \u017eenske uspe\u0161no vstopajo v javni prostor, se od njih \u0161e vedno pri\u010dakuje, da bodo tiste, ki \u00bbdr\u017eijo dru\u017eino skupaj\u00ab \u2013 skrbijo za otroke, star\u0161e, stare star\u0161e ter opravljajo ve\u010dino skrbstvenega in gospodinjskega dela.<\/p>\n

\"prof.<\/p>\n

Prof. dr. Sara Tement, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru:\u00a0\u00bb\u010ce se od posameznice pri\u010dakuje, da bo hkrati skrbela za otroke, starej\u0161e svojce, partnerstvo, gospodinjstvo in delo, se to pogosto dogaja na ra\u010dun spanja, regeneracije in \u010dasa zase.\u00ab\u00a0Foto: Filozofska fakulteta, Univerza v\u00a0Mariboru<\/p>\n

Zakaj se ti vzorci tako trdovratno ohranjajo? Psihologinja in profesorica na mariborski filozofski fakulteti dr. Sara Tement pojasnjuje, da jih ne vzdr\u017eujejo zgolj individualne izbire, temve\u010d tudi dru\u017ebene norme in pri\u010dakovanja. \u00bbTa pri\u010dakovanja se lahko ohranjajo, \u010detudi je \u010dasovna razporeditev skrbstvenih obveznosti bolj enakovredna. Predstavljajte si dru\u017eino, v kateri si za polni delovni \u010das zaposlena partnerja razmeroma enakovredno delita skrb za pred\u0161olske otroke in gospodinjska opravila. To dru\u017eino enkrat presenetite z obiskom: doma je nered, naokoli le\u017eijo obla\u010dila, posoda in igra\u010de, otroci se prepirajo in sploh ne opazijo, da ste pri\u0161li. Redko kdo, tako mo\u0161ki kot \u017eenske, bi v tej situaciji pomislil: joj, kaj pa dela mo\u017e pri tej hi\u0161i.\u00ab Psihologinja dodaja \u0161e en vidik: \u017eenske so pogosto doma bolj razpolo\u017eljive in prej kon\u010dajo slu\u017ebo, zato posledi\u010dno prevzamejo ve\u010d skrbstvenega dela.<\/p>\n

Med dvema ognjema<\/p>\n

Ker se \u017eivljenjska doba podalj\u0161uje, \u017eenske pa se za materinstvo odlo\u010dajo pozneje (povpre\u010dna starost ob rojstvu otroka je 31 let), se mnoge \u017eenske srednjih let znajdejo med dvema ognjema. Poleg redne zaposlitve, skrbi za odra\u0161\u010dajo\u010de otroke in gospodinjskih obveznosti pogosto prevzemajo tudi skrb za starej\u0161e svojce. Za to skupino se je v strokovni literaturi uveljavil izraz sendvi\u010d generacija. \u017de brez osebne izku\u0161nje je jasno, da tak\u0161na kombinacija odgovornosti vodi v preobremenjenost, kar potrjujejo tudi raziskave. \u00bb\u010ce se od posameznice pri\u010dakuje, da bo hkrati skrbela za otroke, starej\u0161e svojce, partnerstvo, gospodinjstvo in delo, se to pogosto dogaja na ra\u010dun spanja, regeneracije in \u010dasa zase,\u00ab pravi Sara Tement.<\/p>\n

\"Daughter<\/p>\n

Ob tem izpostavi \u0161e zanimivo raziskovalno opa\u017eanje: v nekaterih raziskavah so skrbniki starej\u0161ih svojcev ob\u010dutili celo ve\u010djo preobremenjenost kot zaposleni pripadniki tako imenovane sendvi\u010d generacije. Ena od razlag je, da imajo lahko ti na voljo ve\u010d pomo\u010di, na primer podporo otrok, poleg tega jim star\u0161evska vloga daje ob\u010dutek smisla in zadovoljstva, kar lahko vsaj deloma ubla\u017ei napore skrbi za starej\u0161e. \u00bbTo bi lahko pomenilo, da so \u017eenske, ki niso ve\u010d tako dejavne v star\u0161evski vlogi in predvsem skrbijo za starej\u0161e svojce, dejansko \u0161e bolj obremenjene.\u00ab<\/p>\n

Sonja Lokar, borka\u00a0za pravice \u017eensk in predsednica \u017denskega lobija Slovenije, zanemarjanje vpra\u0161anja skrbi za starej\u0161e in onemogle v na\u0161i dru\u017ebi ne pripisuje toliko dejstvu, da so politiko ve\u010dinoma oblikovali mo\u0161ki, ki jih skrbstvena vloga manj zadeva. Po njenem je odlo\u010dilnej\u0161i dejavnik denar \u2013 koliko dru\u017ebo stane re\u0161itev, ki bi resni\u010dno izena\u010dila mo\u017enosti \u017eensk in mo\u0161kih na trgu dela in v \u017eivljenju nasploh. \u00bbVse re\u0161itve, ki \u017eenske zares razbremenijo njihovega doslej nepla\u010danega ‘dela iz ljubezni’ \u2013 \u010deprav jim je pravzaprav nalo\u017eeno \u017ee v zibko in traja vse \u017eivljenje ter se zdi samoumevno \u2013 so drage: dober, kakovosten vrtec je drag, prav tako dobra, kakovostna dolgotrajna oskrba.\u00ab Pri razporeditvi sredstev v politiki pa vedno prevladajo \u00bbvelike teme\u00ab in odlo\u010dilna dru\u017ebena vpra\u0161anja, kot so infrastruktura ali varnost, medtem ko ostaja financiranje oskrbe za starej\u0161e potisnjeno na stran.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Marec si bomo med drugim zapomnili tudi po uspehih na\u0161e izjemne smu\u010darske skakalke Nike Prevc, ki je navdu\u0161ila…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":55901,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[18787,18788,18794,534,18793,18789,18792,59,61,18795,18790,62,18791,37,58,60,38,14644,16469],"class_list":{"0":"post-55900","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-enakopravnost-spolov","9":"tag-ljupka-vrteva","10":"tag-mateja-malnar-stembal","11":"tag-nika-prevc","12":"tag-ona-ve","13":"tag-patriarhalna-druzba","14":"tag-placna-enakost","15":"tag-republic-of-slovenia","16":"tag-republika-slovenija","17":"tag-sara-tement","18":"tag-sendvic-generacija","19":"tag-si","20":"tag-skrbstveno-delo","21":"tag-slovene","22":"tag-slovenia","23":"tag-slovenija","24":"tag-slovenscina","25":"tag-tema-tedna","26":"tag-zenske-v-politiki"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116392604744841754","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/55900","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=55900"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/55900\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/55901"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=55900"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=55900"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=55900"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}