Pet\u010dlanska razvojna ekipa, 60 kvadratnih metrov pisarne ali coworking, skupni stro\u0161ek dela, davek na dobi\u010dek in registracija podjetja. Pet kategorij, \u0161tiri mesta in konkretne \u0161tevilke. Ljubljana je med njimi najdra\u017eja, a razkoraka ni enostavno razlo\u017eiti brez konteksta.<\/p>\n
Najemnina za pisarni\u0161ke prostore razreda A v Ljubljani se giblje med 16 in 20 evri na kvadratni meter mese\u010dno, za sekundarno lokacijo pa med 8 in 15 evri. Za 60 kvadratnih metrov na solidni lokaciji to pomeni nekje med 960 in 1.200 evrov mese\u010dno.<\/p>\n
Coworking je cenej\u0161a alternativa. Poligon, eden najpomembnej\u0161ih coworking prostorov v Ljubljani, zara\u010duna 95 evrov za cel mesec dostopa. Za pet sede\u017eev to znese 475 evrov, kar je bistveno pod ceno najema klasi\u010dne pisarne.<\/p>\n
V Zagrebu so pisarni\u0161ke najemnine nekoliko ni\u017eje, v razponu 10 do 15 evrov na kvadratni meter za kakovostne prostore v centru mesta. Impact Hub Beograd zara\u010duna 150 evrov za mese\u010dno polno \u010dlanstvo, kar za pet oseb znese 750 evrov, toda za navaden najem poslovnega prostora v Beogradu veljajo cene med 16 in 30 evri na kvadratni meter za poslovne stavbe v centru, pri \u010demer je ponudba prostora za manj\u0161e ekipe bistveno bolj raznolika kot v Ljubljani. V Bratislavi so pisarni\u0161ka najemnina pri podobnih pogojih primerljiva z Ljubljano ali nekoliko vi\u0161ja v premium segmentu, pri 15 do 20 evrih na kvadratni meter.<\/p>\n
Pla\u010da programerja<\/p>\n
Povpre\u010dna bruto pla\u010da v Sloveniji je julija 2025 zna\u0161ala 2.517 evrov, ve\u010dina razvijalcev pa zaslu\u017ei 30 do 50 odstotkov ve\u010d od tega povpre\u010dja. Za ve\u010dino programerjev ra\u010dunalni\u0161kih aplikacij v Sloveniji se pla\u010de gibljejo med 1.966 in 4.191 evri bruto mese\u010dno v letu 2025, mediana pa je okrog 3.500 evrov.<\/p>\n
V Zagrebu je tipi\u010dno razpon za izku\u0161enega razvijalca med 2.300 in 3.800 evri bruto mese\u010dno, za seniorje v bolj\u0161ih podjetjih pa do 4.500 evrov. V Bratislavi se pla\u010de razvijalcev gibljejo okrog 2.160 evrov bruto mese\u010dno kot mediana, pri \u010demer zgornji kvartil dosega 2.310 evrov. Bratislava je tako med primerjanimi mesti najcenej\u0161a lokacija za najemanje IT kadra. V Beogradu je razpon za izku\u0161enega razvijalca med 1.500 in 2.800 evri bruto mese\u010dno, odvisno od podjetja in projektov.<\/p>\n
Skupni stro\u0161ek dela za delodajalca<\/p>\n
Bruto pla\u010da ni skupni stro\u0161ek dela. Prispevki delodajalca in dav\u010dna obremenitev povi\u0161ajo dejanski stro\u0161ek.<\/p>\n
V Sloveniji dohodni\u0161ki davek in prispevki delodajalca skupaj predstavljajo 54 odstotkov celotne dav\u010dne obremenitve dela. Za programerja z 3.500 evri bruto mese\u010dno skupni stro\u0161ek delodajalca zna\u0161a okrog 3.850 do 4.000 evrov, ko se pri\u0161tejejo prispevki delodajalca za pokojninsko, zdravstveno in nezaposlitveno zavarovanje v skupni vi\u0161ini okrog 16 odstotkov bruto pla\u010de.<\/p>\n
Na Hrva\u0161kem je sistem prispevkov razmeroma pregleden: za neto pla\u010do 1.500 evrov delodajalec skupaj nameni okrog 2.513 evrov. Delodajalci na Slova\u0161kem nosijo med vsemi \u0161tirimi mesti najvi\u0161je stro\u0161ke socialnih prispevkov, ki zna\u0161ajo okrog 29 odstotkov pla\u010de. Srbija ima najni\u017ejo skupno dav\u010dno obremenitev dela med primerjanimi mesti, s konkuren\u010dno ravno stopnjo davka od dobi\u010dka 15 odstotkov in manj\u0161im obsegom prispevnih obveznosti.<\/p>\n
Davek na dobi\u010dekMestoStopnja davka na dobi\u010dek (2025)Ljubljana22 % (za\u010dasno do 2028)Zagreb10 % (do 1 mio EUR prihodkov)Beograd15 %Bratislava24 %<\/p>\n
Na Hrva\u0161kem velja diferencirana stopnja: 10 odstotkov za prihodke do milijona evrov in 18 odstotkov nad to mejo, kar je ugodno za mala in srednja podjetja. V Sloveniji velja enotna stopnja 22 odstotkov, ki je zakonsko dolo\u010dena do leta 2028. Slovenija je stopnjo za\u010dasno zvi\u0161ala s prej\u0161njih 19 na 22 odstotkov za financiranje poplavne obnove, Slova\u0161ka pa je lani stopnjo prav tako zvi\u0161ala, in sicer z 21 na 24 odstotkov.<\/p>\n
Za startup, ki v prvih dveh do treh letih ne ustvarja dobi\u010dka, ta \u0161tevilka ni klju\u010dna. Ko pa za\u010dne podjetje ustvarjati dobi\u010dke, Beograd in Zagreb ponujata bistveno ugodnej\u0161e pogoje.<\/p>\n
Registracija podjetja<\/p>\n
Registracija d.o.o. v Sloveniji prek portala SPOT traja manj kot tri dni in je brezpla\u010dna. \u010ce so izpolnjeni pogoji za spletno registracijo, ni nobenih stro\u0161kov, sicer pa pri notarju med 300 in 500 evri.<\/p>\n
Na Hrva\u0161kem je postopek dalj\u0161i, tipi\u010dno pet do sedem dni, s stro\u0161ki pri notarju v razponu 200 do 400 evrov. V Srbiji traja registracija pri Agenciji za privredne registre (APR) tri do pet delovnih dni s stro\u0161ki okrog 100 do 150 evrov. Na Slova\u0161kem je postopek v digitalnem sistemu hitrej\u0161i, v enem do dveh dneh, s stro\u0161ki okrog 150 evrov.<\/p>\n
Skupni mese\u010dni stro\u0161ek za pet oseb<\/p>\n
Ob predpostavki: 60 m\u00b2 pisarne ali enakovredni coworking za 5 delovnih mest, povpre\u010dna bruto pla\u010da razvijalca, vsi prispevki delodajalca.<\/p>\n
LjubljanaZagrebBeogradBratislavaPisarna 60 m\u00b2 (\u20ac\/mes)900\u20131.200700\u2013900500\u2013700800\u20131.100Bruto pla\u010da razvijalca (median)3.5003.0002.0002.160Skupni stro\u0161ek dela x5~20.000~16.500~10.500~14.000Davek na dobi\u010dek22 %10\/18 %15 %24 %Registracija podjetja0\u2013500 \u20ac \/ do 3 dni200\u2013400 \u20ac \/ 5\u20137 dni100\u2013150 \u20ac \/ 3\u20135 dni~150 \u20ac \/ 1\u20132 dniSkupaj mes. (delo + prostor)~21.000 \u20ac~17.400 \u20ac~11.200 \u20ac~15.100 \u20ac<\/p>\n
Beograd je na papirju najcenej\u0161i. Toda treba je upo\u0161tevati, da Srbija ni \u010dlanica EU, kar za startupu, ki na\u010drtuje zbiranje tveganega kapitala ali vstop na evropski trg, prina\u0161a dodatne regulatorne in pravne stro\u0161ke, ki jih v tabeli ni.<\/p>\n
Ljubljana je najdra\u017eja, a ima prednost neposrednega dostopa do EU trga, visokoizobra\u017eenega kadra in stabilnega pravnega okolja. Ve\u010dina razvijalcev v Sloveniji \u0161e vedno zaslu\u017ei 30 do 50 odstotkov ve\u010d od slovenskega povpre\u010dja, kar ka\u017ee na to, da IT kader ostaja dobro pla\u010dan in isk\u00e1n.<\/p>\n
Zagreb zdru\u017euje EU \u010dlanstvo z relativno nizko dav\u010dno stopnjo na dobi\u010dek za manj\u0161a podjetja in ni\u017ejimi pla\u010dami kot Ljubljana, kar ga uvr\u0161\u010da med pragmati\u010dno sredino v tej primerjavi.<\/p>\n
Bratislava je draga glede davka na dobi\u010dek in prispevkov delodajalca, toda Slova\u0161ka zagotavlja dostop do EU, dobro infrastrukturo in v nekaterih sektorjih ugodne investicijske spodbude.<\/p>\n
Za startup brez dobi\u010dka v prvih treh letih je razlika med Beogradom in Ljubljano skoraj 10.000 evrov mese\u010dno oziroma 120.000 evrov letno. To ni zanemarljivo. Ko pa se podjetje stabilizira, nastanejo pravi poslovni razlogi, ki so zunaj tabele.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pet\u010dlanska razvojna ekipa, 60 kvadratnih metrov pisarne ali coworking, skupni stro\u0161ek dela, davek na dobi\u010dek in registracija podjetja.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":56128,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[9860,585,124,1522,10958,62,75,37,58,60,38,780,18852,4459],"class_list":{"0":"post-56127","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-finance","9":"tag-hrvaska","10":"tag-ljubljana","11":"tag-podjetja","12":"tag-podjetnik","13":"tag-si","14":"tag-slovaska","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-srbija","20":"tag-startup","21":"tag-stroski"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116393925929666597","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56127","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=56127"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56127\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/56128"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=56127"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=56127"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=56127"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}