{"id":56338,"date":"2026-04-13T04:36:06","date_gmt":"2026-04-13T04:36:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/56338\/"},"modified":"2026-04-13T04:36:06","modified_gmt":"2026-04-13T04:36:06","slug":"kitajska-lahko-pozene-cene-plina-v-nebo-kako-izpostavljena-je-slovenija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/56338\/","title":{"rendered":"Kitajska lahko po\u017eene cene plina v nebo. Kako izpostavljena je Slovenija?"},"content":{"rendered":"

Slovenija je pred hudo plinsko zagato \u2013 ne zato, ker bi plina nujno zmanjkalo, ampak ker se lahko ob novi eskalaciji v Iranu hitro podra\u017eita plin in posledi\u010dno tudi elektrika v EU. Premirje med ZDA in Izraelom na eni ter Iranom na drugi strani je krhko, klju\u010dni test pa bo v naslednjih dneh re\u017eim plovbe skozi Hormu\u0161ko o\u017eino. Ob pomanjkanju zemeljskega plina iz zalivskih dr\u017eav se dogajajo tudi velike geopoliti\u010dne spremembe: ker je Kitajska zelo odvisna od dolgoro\u010dnih dobav plina iz Katarja, lahko izpad hitro nadomesti s kratkoro\u010dnimi nakupi na trgu \u2013 kar neizogibno dvigne cene tudi v Evropi.<\/p>\n

Hormu\u0161ka o\u017eina je eno najpomembnej\u0161ih svetovnih energetskih ozkih grl: skozi njo potuje pribli\u017eno 20 odstotkov svetovne trgovine z uteko\u010dinjenim zemeljskim plinom. \u010ce bi mirovni dogovor v naslednjih dneh propadel in bi promet ostal izredno omejen, bi to lahko spro\u017eilo nov cenovni \u0161ok na evropskih trgih.<\/p>\n

\"Dejan<\/p>\n

Dejan Koletnik iz Slovenskega zdru\u017eenja za energetiko pravi, da se motnje v Katarju ali Hormu\u0161ki o\u017eini zaradi geopoliti\u010dne tekme za energetske vire zelo hitro prenesejo tudi v na\u0161 prostor.
\n Foto: Slovensko zdru\u017eenje za energetiko <\/p>\n

Klju\u010dno tveganje za Slovenijo ni fizi\u010dna dobava uteko\u010dinjenega zemeljskega plina (UZP), temve\u010d izpostavljenost cenam na evropskem trgu, od koder se globalni \u0161oki \u2013 na primer motnje v Katarju ali Hormu\u0161ki o\u017eini \u2013 zelo hitro prenesejo tudi v na\u0161 prostor, opozarja Dejan Koletnik iz Slovenskega zdru\u017eenja za energetiko.<\/p>\n

Oskrba Slovenije z zemeljskim plinom se sicer v klju\u010dnem delu opira na dolgoro\u010dne dobavne pogodbe slovenskih dobaviteljev z Al\u017eirijo, ki pokrivajo pribli\u017eno polovico letne porabe, preostale koli\u010dine pa se zagotavljajo prek trgovanja na evropskih plinskih vozli\u0161\u010dih (prete\u017eno Baumgarten v Avstriji) ter v manj\u0161em delu prek Hrva\u0161ke, zlasti z uvozom UZP prek terminala na Krku.<\/p>\n

Kaj to pomeni za slovenski trg?<\/p>\n

Zemeljski plin: v tem trenutku tveganje ni povezano s pomanjkanjem, ampak s hitrim skokom veleprodajnih cen v EU, ki se lahko prelijejo\u00a0tudi v Slovenijo. Veleprodajne cene poganjajo azijski kupci na spot trgu, ki posku\u0161ajo nadomestiti koli\u010dine iz Katarja.<\/p>\n

Elektrika: ker plinske elektrarne v Evropi pogosto dolo\u010dajo ceno elektrike, so se dvigi hitro prenesli tudi na trg elektri\u010dne energije. V nekaj dneh po napadih z brezpilotnimi letali na Katar so se terminske cene za april pove\u010dale za 34 odstotkov. \u010ceprav ravni niso tako ekstremne kot v krizi 2022\u20132023, je volatilnost najvi\u0161ja po tistem obdobju.<\/p>\n

Daljinsko ogrevanje: sistemi, ki so bolj vezani na plin, bodo morali ob dalj\u0161i krizi vi\u0161je stro\u0161ke toplote preliti na potro\u0161nike.<\/p>\n

Gospodarstvo: energetsko intenzivna podjetja so prva, ki jih zadane volatilnost (cena in nepredvidljivost), \u0161e posebej, \u010de nimajo dolgoro\u010dno zavarovanih cen.<\/p>\n

Goriva in transport: geopoliti\u010dni \u0161oki se pogosto najprej poka\u017eejo pri nafti in pogonskih gorivih, kar se hitro pozna pri stro\u0161kih prevozov in cenah v dobavnih verigah.<\/p>\n

Iz energetike se vrstijo svarila, da se morajo evropske dr\u017eave pripraviti na dolgoro\u010den energetski \u0161ok, ki ga bo povzro\u010dila vojna na Bli\u017enjem vzhodu. Evropski komisar za energijo Dan J\u00f8rgensen je opozoril, da se Evropska unija se \u017ee pripravlja na najslab\u0161e mogo\u010de scenarije, in pozval\u00a0dr\u017eave \u010dlanice, naj temu sledijo.<\/p>\n

\"Vlada<\/p>\n

Vlada je pozvala klju\u010dne igralce na trgu, naj nemudoma pristopijo k sklepanju dogovorov o skladi\u0161\u010denju plina.
\n Foto: STA <\/p>\n

\u010clanicam je poslal konkreten poziv, naj za\u010dnejo skladi\u0161\u010da plina polniti zgodaj in postopoma, da se izognejo pritisku na cene in tako imenovanem “end\u2011of\u2011summer rush”, pani\u010dnemu polnjenju ob koncu sezone, ki bi cene \u0161e dodatno dvignilo.<\/p>\n

Temu je v \u010detrtek sledila Golobova vlada, ki je v izteku mandata sprejela sklep, s katerim je klju\u010dne igralce na plinskem trgu (Geoplin, Adriaplin, Istrabenz plini, Petrol, Plinarna Maribor idr.) pozvala, naj nemudoma pristopijo k sklepanju dogovorov o skladi\u0161\u010denju plina in pogodb o nakupu plina, tako da bodo do 1. novembra zagotovljene zadostne koli\u010dine skladi\u0161\u010denega plina.<\/p>\n

Slabe novice za Evropo: zaloge plina so nizke, poletne cene pa vi\u0161je od zimskih<\/p>\n

Dejan Koletnik in Franc \u017dlahti\u010d iz Slovenskega zdru\u017eenja za energetiko opozarjata, da so evropska skladi\u0161\u010da plina po hladni zimi 2025\/2026 padla na najni\u017eje ravni v zadnjih letih, ponekod celo pod 30 odstotkov. Poleg tega trg ka\u017ee nenavaden vzorec: poletne cene plina so vi\u0161je od zimskih.<\/p>\n

“To je slabo, ker se skladi\u0161\u010da obi\u010dajno polnijo poleti, ko so cene ni\u017eje, zdaj pa trgovci nimajo finan\u010dne motivacije, da bi skladi\u0161\u010da polnili, kar ogro\u017ea priprave na zimo 2026\/2027,”\u00a0sta opozorila. Po njuni napovedi bi Evropa lahko jeseni 2026 vstopila v ogrevalno sezono z ni\u017ejimi zalogami plina do zdaj.<\/p>\n

Kaj bi to pomenilo za potro\u0161nike in gospodarstvo? “To bi pove\u010dalo tveganje za zgodnje podra\u017eitve in ve\u010djo volatilnost na trgu. \u010ce se geopoliti\u010dne napetosti ne bodo umirile, bi bila EU pozimi 2026\/2027 mo\u010dno odvisna od sprotnih dobav UZP, kar bi lahko povzro\u010dilo nove cenovne skoke,”\u00a0ocenjujeta.<\/p>\n

Fizi\u010dno zaprtje o\u017eine: razmere so \u0161e bolj zapletene<\/p>\n

\"Promet<\/p>\n

Promet skozi Hormu\u0161ko o\u017eino se je v veliki meri ustavil \u017ee pred popolnim fizi\u010dnim zaprtjem, saj so imeli ladjarji te\u017eave z zavarovanjem odgovornosti.
\n Foto: Reuters <\/p>\n

\u010ceprav si ve\u010dina ljudi predstavlja, da so se te\u017eave na energetskem trgu za\u010dele z omejevanjem oziroma skoraj\u0161njo blokado Hormu\u0161ke o\u017eine, je situacija v resnici bistveno bolj zapletena. “Promet skozi Hormu\u0161ko o\u017eino se je v veliki meri ustavil \u017ee ob pove\u010dani nevarnosti in pred popolnim fizi\u010dnim zaprtjem. Poglaviten vzrok je zavarovanje odgovornosti ladjarjev. Brez ustreznih zavarovanj ladjarji ne morejo poslovati. V praksi tako ne odlo\u010da le fizi\u010dna prehodnost o\u017eine, temve\u010d tudi finan\u010dna infrastruktura, saj se trgovina ustavi, \u010deprav ladje tehni\u010dno lahko plujejo,”\u00a0pojasnjuje \u017dlahti\u010d.<\/p>\n

\"Franc<\/p>\n

Franc \u017dlahti\u010d iz SZE opozarja na vse ve\u010djo konkurenco Azije za iste dobave uteko\u010dinjenega zemeljskega plina.
\n Foto: Slovensko zdru\u017eenje za energetiko <\/p>\n

Tudi po morebitnem odprtju Hormu\u0161ke o\u017eine lahko zato promet po mnenju sogovornika ostane omejen, saj zavarovalnice praviloma obnavljajo kritja zelo previdno in z zamikom \u2013 najprej z visokimi premijami, \u0161ele nato s postopno normalizacijo. “Zato bi bila oskrba z UZP, zlasti iz Katarja, \u0161e naprej omejena in dra\u017eja, kar bi se neposredno preneslo v evropske cene plina zaradi konkurence z Azijo za iste dobave,”\u00a0pravi \u017dlahti\u010d.<\/p>\n

Kako Kitajska vpliva na cene plina pri nas?<\/p>\n

Koletnik pojasnjuje, da se trenutno na trgu dogajajo velike geopoliti\u010dne spremembe: “Evropa in Azija danes tekmujeta za iste globalne vire, zlasti za spot dobave (kratkoro\u010dne dobave po trenutnih tr\u017enih cenah, op. p.) UZP. V tem kontekstu ima pomembno vlogo Kitajska \u2013 \u010de bi zaradi motenj izgubila del dolgoro\u010dnih dobav (na primer iz Katarja, od koder dobi \u010detrtino UZP), bi se mo\u010dneje obrnila na spot trg, kar bi dodatno dvignilo cene in zmanj\u0161alo razpolo\u017eljivost za Evropo.”<\/p>\n

Energetski viri tako po njegovih besedah niso ve\u010d le vpra\u0161anje dobave, temve\u010d del \u0161ir\u0161ega geopoliti\u010dnega in cenovnega tekmovanja za dostop do omejenih koli\u010din. “Motnje v Hormu\u0161ki o\u017eini, ki prizadenejo pribli\u017eno petino svetovne trgovine z nafto in UZP, zato hitro spro\u017eijo globalne cenovne odzive,”\u00a0opozarja.<\/p>\n

Tako \u017dlahti\u010d kot Koletnik \u0161e izpostavljata, da je energetska varnost vse bolj\u00a0tudi geopoliti\u010dno vpra\u0161anje. “Energetski prehod zato ni le podnebni projekt, temve\u010d vpra\u0161anje odpornosti sistema, kar bomo naslovili tudi maja na Vseslovenski energetski konferenci. Evropa je vse bolj izpostavljena globalnim pretresom \u2013 stabilna, raznolika in nizkooglji\u010dna oskrba pa postaja klju\u010dni pogoj za zmanj\u0161anje tveganj,” opozarjata.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenija je pred hudo plinsko zagato \u2013 ne zato, ker bi plina nujno zmanjkalo, ampak ker se lahko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":53693,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,1470,82,5522,1906,4335,881,84,83,62,37,58,60,38,4070],"class_list":{"0":"post-56338","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-cene","10":"tag-economic","11":"tag-energenti","12":"tag-energetika","13":"tag-inflacija","14":"tag-plin","15":"tag-poslovni","16":"tag-poslovni-svet","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina","22":"tag-zemeljski-plin"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116395545850319693","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56338","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=56338"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56338\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/53693"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=56338"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=56338"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=56338"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}