{"id":56445,"date":"2026-04-13T07:01:05","date_gmt":"2026-04-13T07:01:05","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/56445\/"},"modified":"2026-04-13T07:01:05","modified_gmt":"2026-04-13T07:01:05","slug":"neurophos-z-opticnimi-procesorji-napoveduje-novo-dobo-racunalnistva","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/56445\/","title":{"rendered":"Neurophos z opti\u010dnimi procesorji napoveduje novo dobo ra\u010dunalni\u0161tva"},"content":{"rendered":"<p class=\"uvod\">Teksa\u0161ko zagonsko podjetje Neurophos napoveduje revolucijo, ki bi lahko re\u0161ila industrijo umetne inteligence pred energetskim in zmogljivostnim zidom. Njihov pristop temelji na uporabi svetlobe namesto elektronov, kar sicer ni nova ideja. Novost je njihova sposobnost ekstremne miniaturizacije opti\u010dnih komponent, s katero \u017eelijo prese\u010di zmogljivosti trenutno najmo\u010dnej\u0161ih grafi\u010dnih procesorjev.<\/p>\n<p class=\"naslovslika\"><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/neurophos-opu.jpg\" alt=\"Neurophos z opti\u010dnimi procesorji napoveduje novo dobo ra\u010dunalni\u0161tva\"\/><\/p>\n<p class=\"bodytext\">Srce njihove tehnologije so opti\u010dni modulatorji na osnovi metamaterialov, ki delujejo kot fotonski tranzistorji. Ti so po navedbah podjetja kar 10.000-krat manj\u0161i od dosedanjih re\u0161itev v silicijevi fotoniki. Ta preboj omogo\u010da, da na en sam \u010dip namestijo masivno opti\u010dno matriko z milijonom procesnih elementov. Prvi prototip, imenovan Tulkas T100, naj bi bil sposoben dose\u010di surovo mo\u010d 470 petaFLOPS pri natan\u010dnosti FP4 oziroma INT4, kar je pribli\u017eno desetkrat ve\u010d od najnaprednej\u0161ih prihajajo\u010dih grafi\u010dnih procesorjev Nvidia, ob tem pa naj bi poraba energije ostala v podobnih okvirih.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">Zasnova \u010dipa Neurophos se bistveno razlikuje od arhitekture dana\u0161njih pospe\u0161evalnikov AI. Namesto mno\u017eice majhnih jeder, ki jih najdemo v grafi\u010dnih procesorjih, Tulkas uporablja eno samo, a ogromno fotonsko tenzorsko jedro velikosti 1000 \u00d7 1000 elementov. To jedro deluje pri neverjetni frekvenci 56 GHz, kar je dale\u010d nad zmo\u017enostmi klasi\u010dne elektronike. Da bi prepre\u010dili zastoje pri dobavi podatkov tako hitremu procesorju, bo \u010dip opremljen z izjemno hitrim pomnilnikom HBM s kapaciteto 768 GB in \u0161tevilnimi vektorskimi procesnimi enotami.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">Posebno te\u017eo podjetju daje podpora vlagateljev, med katerimi izstopa sklad Gates Frontier fundacije Billa Gatesa, ter partnerstvo s podjetjem Microsoft. Neurophos je nedavno zbral 110 milijonov dolarjev sredstev, ki jih bodo namenili razvoju celotnega programskega sklada in strojne opreme za razvijalce. Klju\u010dna prednost njihove tehnologije je tudi zdru\u017eljivost z obstoje\u010dimi proizvodnimi procesi CMOS, kar pomeni, da lahko njihove \u010dipe izdelujejo standardne livarne brez potrebe po povsem novi infrastrukturi.<\/p>\n<p class=\"bodytext\">Kljub visokim obljubam pot do komercialnega uspeha ne bo lahka. Polna proizvodnja se ne pri\u010dakuje pred sredino leta 2028, prvi \u010dipi pa bodo verjetno na voljo v omejenih koli\u010dinah. Prvotno bodo namenjeni predvsem specifi\u010dnim nalogam v podatkovnih centrih, kot je faza prefill pri izdelavi velikih jezikovnih modelov. \u010ce bo Neurophosu uspelo uresni\u010diti napovedi o stokrat ve\u010dji energijski u\u010dinkovitosti, bi lahko njihova opti\u010dna tehnologija postala standard za prihodnost superra\u010dunalni\u0161tva.<\/p>\n<p>\n<a href=\"https:\/\/www.monitor.si\/registracija\/\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Naro\u010di<\/a><br \/>\n se na redna tedenska ali mese\u010dna obvestila o novih prispevkih na na\u0161i spletni strani!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Teksa\u0161ko zagonsko podjetje Neurophos napoveduje revolucijo, ki bi lahko re\u0161ila industrijo umetne inteligence pred energetskim in zmogljivostnim zidom.&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":56446,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[18929,6292,62,37,58,60,38,89,90,1396],"class_list":{"0":"post-56445","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-opticne-povezave","9":"tag-procesor","10":"tag-si","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenia","13":"tag-slovenija","14":"tag-slovenscina","15":"tag-technology","16":"tag-tehnologija","17":"tag-umetna-inteligenca"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116396116081557118","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56445","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=56445"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56445\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/56446"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=56445"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=56445"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=56445"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}