{"id":56521,"date":"2026-04-13T08:11:09","date_gmt":"2026-04-13T08:11:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/56521\/"},"modified":"2026-04-13T08:11:09","modified_gmt":"2026-04-13T08:11:09","slug":"mocni-potresi-so-v-sloveniji-ze-pustosili-smo-pripravljeni-na-naslednjega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/56521\/","title":{"rendered":"Mo\u010dni potresi so v Sloveniji \u017ee pusto\u0161ili \u2013 smo pripravljeni na naslednjega?"},"content":{"rendered":"

Mineva 131 let od velikega potresa, ki je leta 1895 mo\u010dno prizadel Ljubljano in za seboj pustil zdesetkano mesto in poru\u0161eno podobo varnosti prostora, v katerem \u017eivimo. A to ni bil osamljen dogodek, temve\u010d le eden v nizu potresov, ki so v razli\u010dnih obdobjih zaznamovali na\u0161 prostor. Slovenija namre\u010d le\u017ei na potresno dejavnem obmo\u010dju, kjer je tveganje stalno, marsikje, tudi v gosto poseljenih delih, kot je Ljubljana, \u0161e izrazitej\u0161e. Kdaj se bo zgodil naslednji mo\u010dnej\u0161i potres, nih\u010de ne more in ne zna napovedati, zagotovo pa se bo. Vpra\u0161anje je le, kako pripravljeni bomo nanj.<\/p>\n

Vsako leto nas 14. april spomni na veliki potres, ki je na veliko no\u010d leta 1895 povsem spremenil podobo Ljubljane<\/a>. A uni\u010dujo\u010di potresi niso le del preteklosti. \u017de leta 1511 je Slovenijo stresel mo\u010dan potres, Poso\u010dje pa je najbolj ru\u0161ilne sunke narave do\u017eivelo v letih 1976 in 1998.<\/p>\n

Tudi zadnje desetletje nas je spomnilo, da smo \u0161e vedno ranljivi: leta 2020 so mo\u010dni potresi v bli\u017enji Petrinji in Zagrebu mo\u010dno stresli obmo\u010dje, njihove sunke pa smo za\u010dutili tudi v Sloveniji. Tak\u0161ni dogodki dokazujejo, da potresna nevarnost pri nas ni le zgodovinski pojav, ampak stalnica, ki je nikoli ne smemo podcenjevati.<\/p>\n

Zavedanje je nujno, a brez strahu in panike<\/p>\n

Ali se posamezniki in dru\u017eba dovolj zavedamo te gro\u017enje in ali smo na naslednji veliki potres ustrezno pripravljeni brez nepotrebnega strahu in \u0161kodljive panike?\u00a0O tem sta v Spotkastu spregovorila strokovnjak potresnega in\u017eenirstva prof. dr. Matja\u017e Dol\u0161ek s Fakultete za gradbeni\u0161tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in direktor slu\u017ebe za zavarovanje premo\u017eenja in premo\u017eenjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav Peter Filip Jakopi\u010d.<\/p>\n

\"Mineva<\/p>\n

Mineva 131 let od velikega potresa, ki je leta 1895 mo\u010dno prizadel Ljubljano in za seboj pustil zdesetkano mesto in poru\u0161eno podobo varnosti prostora, v katerem \u017eivimo.
\n Foto: Arhiv MNZS <\/p>\n

Slovenijo bo zagotovo spet mo\u010dno streslo, le ne vemo, kdaj in kako mo\u010dno<\/p>\n

Zakaj se potresne nevarnosti pogosto ne zavedamo dovolj? “Ve\u010dina ljudi je prepri\u010dana, da se mo\u010dan potres ne more zgoditi, ker ga \u0161e niso do\u017eiveli, kar ustvarja la\u017een ob\u010dutek varnosti,” pojasnjuje Dol\u0161ek. Svari, da seizmolo\u0161ki modeli ne dopu\u0161\u010dajo upanja, da bi se tveganje s \u010dasom zmanj\u0161alo. Potresne nevarnosti sicer ne moremo odpraviti, lahko pa jo obvladujemo z ustreznimi ukrepi in pripravo.<\/p>\n

\u010ce bi se danes ponovil velikono\u010dni potres iz leta 1895, bi neposredna \u0161koda na stavbah dosegla pribli\u017eno 7,2 milijarde evrov, pri \u010demer bi se zaradi rasti cen gradnje ta znesek \u0161e pove\u010dal, je pokazala \u0161tudija ministrstva za okolje in prostor iz leta 2020. Po modelu, ki temelji na dolgoro\u010dnem ocenjevanju posledic potresov, bi vrednost \u0161kode lahko zna\u0161ala celo med 18 in 20 milijardami evrov.<\/p>\n

Petina prebivalcev in \u0161tiri petine javnih stavb je potresno neodpornih<\/p>\n

Kar pribli\u017eno ena petina prebivalcev Slovenije \u0161e vedno \u017eivi v stavbah, ki so potresno neodporne, saj so bile zgrajene pred za\u010detkom uvajanja sodobnih protipotresnih standardov v sedemdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Posledice naslednjega mo\u010dnej\u0161ega potresa zato ne bi prizadele le obmo\u010dij v neposredni bli\u017eini \u017eari\u0161\u010da, temve\u010d bi ogrozile prebivalstvo \u0161ir\u0161ih obmo\u010dij. “To ni ve\u010d vpra\u0161anje posameznih stavb, temve\u010d dru\u017ebeni problem,” opozarja Dol\u0161ek.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Ve\u010dina ljudi je prepri\u010dana, da se mo\u010dan potres ne more zgoditi, ker ga \u0161e niso do\u017eiveli, kar ustvarja la\u017een ob\u010dutek varnosti,” opozarja strokovnjak potresnega in\u017eenirstva prof. dr. Matja\u017e Dol\u0161ek s Fakultete za gradbeni\u0161tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
\n Foto: Luka Petri\u010d <\/p>\n

\u0160e ranljivej\u0161i pred potresi so javni objekti. Po ocenah stroke je pribli\u017eno 80 odstotkov tak\u0161nih stavb, kot so \u0161ole in bolni\u0161nice, potresno neodpornih, kar pomeni, da bi bilo njihovo delovanje v trenutkih najve\u010dje potrebe vpra\u0161ljivo. Namesto da bi predvsem takrat slu\u017eile kot zavetje in podpora, bi te stavbe lahko postale velik del te\u017eave. “Posledice potresa niso le naravni pojav, ampak tudi rezultat na\u0161ih odlo\u010ditev o gradnji,” dodaja Dol\u0161ek.<\/p>\n

Energetsko prenavljamo, na potrese pozabljamo<\/p>\n

V zadnjih letih smo veliko pozornosti namenili energetski prenovi stavb, kar je brez dvoma prineslo \u0161tevilne pozitivne u\u010dinke, a hkrati pomeni izgubljeno prilo\u017enost, saj je bila ve\u010dina teh prenov izvedena brez hkratne potresne utrditve.<\/p>\n

Dol\u0161ek opozarja na ta paradoks: “Energetsko smo obnavljali objekte, ki so potresno neodporni. Stavbe so s tem sicer var\u010dnej\u0161e, a ob potresu ostajajo ranljive, kar dolgoro\u010dno ne zmanj\u0161uje klju\u010dnega tveganja.”<\/p>\n

\"Beseda<\/p>\n

Beseda je tekla tudi o potresnih izkaznicah, ki bi lastnikom in kupcem nepremi\u010dnin omogo\u010dile jasnej\u0161i vpogled v potresno odpornost stavb ter pripomogle k bolj informiranim odlo\u010ditvam.
\n Foto: Luka Petri\u010d <\/p>\n

Zavarovanje ni nadomestilo, je pa dopolnilo<\/p>\n

Beseda je tekla tudi o potresnih izkaznicah, ki bi lastnikom in kupcem nepremi\u010dnin omogo\u010dile jasnej\u0161i vpogled v potresno odpornost stavb ter pripomogle k bolj informiranim odlo\u010ditvam. Tako bi potresna varnost postala merljiv dejavnik tudi na nepremi\u010dninskem trgu, a prav strah pred morebitnim vplivom na cene ponekod spro\u017ea pomisleke in odpore.<\/p>\n

Peter Filip Jakopi\u010d iz Zavarovalnice Triglav je opozoril na finan\u010dni vidik potresnega tveganja, a obenem odlo\u010dno poudaril, da ni\u010d, niti zavarovanje, ne more nadomestiti ustrezne gradnje: “Zavarovanje lahko pomaga, a ne more prepre\u010diti \u0161kode,” je pojasnil in dodal, da ima v Sloveniji potresno zavarovanje \u0161e vedno le manj\u0161i del gospodinjstev. “Potresno zavarovanje ni nadomestilo za dejanske izbolj\u0161ave stavb, je pa njihovo pomembno dopolnilo,” je sklenil.<\/p>\n

Kaj \u0161e moramo vedeti o potresni varnosti<\/p>\n

S sogovornikoma smo se med drugim dotaknili vpra\u0161anj, kot so: kateri tipi stavb in kateri deli Ljubljane bi bili najbolj ogro\u017eeni ob naslednjem velikem potresu, kaj bi bilo treba takoj storiti glede potresne neustreznosti javnih stavb, kak\u0161na je kakovost novogradenj, zakaj potresna varnost ostaja v senci energetskih prenov in katere so najve\u010dje zmote pri razumevanju potresne odpornosti.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Zavarovanje lahko pomaga, a ne more prepre\u010diti \u0161kode,” pojasnjuje Peter Filip Jakopi\u010d iz Zavarovalnice Triglav in dodaja, da ima v Sloveniji potresno zavarovanje \u0161e vedno le manj\u0161i del gospodinjstev.
\n Foto: Luka Petri\u010d <\/p>\n

Vpra\u0161ali smo tudi, kak\u0161ne bi bile posledice velikega potresa za zavarovane in nezavarovane lastnike nepremi\u010dnin ter za zavarovalnice, kak\u0161no potresno zavarovanje je primerno in kak\u0161ne so razlike pri starih in novih stavbah ter katere ukrepe bi moral vsak izmed nas nujno sprejeti.<\/p>\n

\u0160teje \u017ee prvi korak<\/p>\n

Tema potresne varnosti ni preprosta, \u0161e manj prijetna, a je klju\u010dna \u2013 zlasti za razmislek o tem, kako \u017eivimo in kako varno gradimo. Pomembno je razumeti, da potresna varnost ni samoumevna, temve\u010d rezultat na\u0161ih odlo\u010ditev, od na\u010dina gradnje do pripravljenosti na krizne razmere.<\/p>\n

U\u010dinkujejo lahko \u017ee razmeroma majhni ukrepi, kot so ustrezna prenova, bolj\u0161e informiranje in premi\u0161ljene odlo\u010ditve pri nakupu nepremi\u010dnin, sta poudarila sogovornika.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Mineva 131 let od velikega potresa, ki je leta 1895 mo\u010dno prizadel Ljubljano in za seboj pustil zdesetkano…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":56522,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[124,2112,2957,18950,62,37,58,60,38,2429,3274],"class_list":{"0":"post-56521","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-ljubljana","9":"tag-noad","10":"tag-potres","11":"tag-potresna-varnost","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-spotkast","18":"tag-zavarovalnica-triglav"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116396391488607682","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56521","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=56521"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56521\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/56522"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=56521"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=56521"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=56521"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}