{"id":56585,"date":"2026-04-13T09:30:10","date_gmt":"2026-04-13T09:30:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/56585\/"},"modified":"2026-04-13T09:30:10","modified_gmt":"2026-04-13T09:30:10","slug":"ko-pravico-do-splava-izbrise-pravica-do-ugovora-vesti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/56585\/","title":{"rendered":"Ko pravico do splava izbri\u0161e pravica do ugovora vesti"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

\u010ceprav so splav v Italiji uzakonili \u017ee leta 1978, je v praksi te\u017eko dostopen, saj se ve\u010d kot polovica zdravnikov in zdravstvenega osebja zaradi moralnih ali verskih razlogov sklicuje na ugovor vesti. V nekaterih de\u017eelah je njihov dele\u017e skoraj 90-odstoten.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Bolni\u0161nice po splavu tkiva pokopavala na pokopali\u0161\u010dih<\/p>\n

Pokopali\u0161\u010de Flaminio na severu Rima je najve\u010dje v Italiji. Razteza se na 140 hektarjih povr\u0161ine, skozenj te\u010de za 37 kilometrov cest. Na pokopali\u0161\u010du je tudi travnik. Na njem je septembra 2020 mlada Rimljanka, ki je nose\u010dnost prekinila zaradi hude prizadetosti zarodka, odkrila kri\u017e s svojim imenom. Ob njem pa datum, ko so ji v bolni\u0161nici naredili splav.<\/p>\n

Ta na tem travniku ni bil edini kri\u017e. Bilo jih je ve\u010d sto. Nekaterim se je videlo, da so tam \u017ee desetletja. Nekateri so bili novi. Na vseh so bila imena \u017eensk.<\/p>\n

Razkritje je v javnosti izzvalo veliko ogor\u010denja. Odzvala so se \u0161tevilna zdru\u017eenja za pravice \u017eensk, ki so odkrila, da so bolni\u0161nice \u2013 po nekaterih navedbah tudi zaradi ni\u017ejih stro\u0161kov \u2013 tkiva po odpravljeni nose\u010dnosti, namesto da bi ravnale po zakonsko predvidenem postopku, preprosto predala pokopali\u0161\u010du in ob\u010dinski komunalni slu\u017ebi.<\/p>\n

Ilaria Boiano, odvetnica na podro\u010dju \u017eenskih pravic, ki je prevzela primer, pojasnjuje: “Pribli\u017eno dvajset \u017eensk je vlo\u017eilo ovadbe, to\u017eilstvo pa je ugotovilo objektivno kr\u0161itev predpisov o varstvu zasebnosti. \u017de zakon \u0161tevilka 194 iz leta 1978, \u010deprav uporablja druga\u010dno dikcijo, kot smo je vajeni danes, zagotavlja, da mora biti za vse postopke, ki jih obravnava, zagotovljena anonimnost.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kri\u017ei,
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKri\u017ei, ki ozna\u010dujejo pokope tkiv po splavu, na pokopali\u0161\u010du v Rimu. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t“Posledica nejasne zakonske ureditve”<\/p>\n

Kazenske preiskave ni bilo, ker je sodi\u0161\u010de presodilo, da ni \u0161lo za kaznivo dejanje, pa\u010d pa za posledico nejasne zakonske ureditve. Birokratsko umivanje rok, ki je \u017eenskam povzro\u010dilo nove bole\u010dine. Mlada Rimljanka, ki je spro\u017eila postopke, pred na\u0161o kamero ni \u017eelela, bilo je te\u017eko, potrebujem predah, je odgovorila. “Predstavljajte si, kako bi se po\u010dutili, \u010de bi odkrili svoje ime in priimek na nagrobniku,” pravi Ilaria Boiano, “to je zelo nasilno dejanje.”<\/p>\n

Na pritisk javnosti in razli\u010dnih civilnih zdru\u017eenj je rimska ob\u010dina dve leti po razkritju sprejela odlok, po katerem je odlo\u010ditev o tem, kako obravnavati ostanke nose\u010dnosti, v rokah \u017eenske, pokopavanje tkiva pa je brez njene privolitve prepovedano. A za \u017eenska zdru\u017eenja zgodba \u0161e zdale\u010d ni kon\u010dana.<\/p>\n

“Preiskava je pokazala, da je bilo primerov tak\u0161ne kr\u0161itve varstva osebnih podatkov na stotine, nekateri segajo celo v \u010das pred sprejetjem zakona leta 1978,” pravi Ilaria Boiano. “In ker se ni zgodilo prvi\u010d, je vse skupaj o\u010ditno del nekega sistemskega okvira. Pokopali\u0161\u010de splavljenih plodov je eden klju\u010dnih elementov propagandnih praks gibanj “anti choice” (op. gibanja, ki so proti splavu).”<\/p>\n

Ugovor vesti onemogo\u010da \u017eenskam uveljavljanje pravice<\/p>\n

V organizaciji Zdravniki sveta so v poro\u010dilu, ki so ga septembra lani predstavili v italijanskem parlamentu, izpostavili primer de\u017eele Molise na jugu dr\u017eave. V vsej de\u017eeli, ki ima nekaj manj kot 300.000 prebivalcev, je devet od desetih ginekologov ugovornikov vesti, splav pa je mogo\u010de opraviti v le dveh bolni\u0161nicah.<\/p>\n

Ilaria Masinara je vodja kampanj pri italijanski veji organizacije Amnesty International. “Italija ima najvi\u0161jo stopnjo ugovora vesti v Evropi,” pojasnjuje, “povpre\u010dje je 60 %, kar je res visoka \u0161tevilka. V nekaterih de\u017eelah je ta dele\u017e celo 84 %. To \u017eenskam zelo ovira dostop do prekinitve nose\u010dnosti. V nekaterih bolni\u0161nicah je ugovor vesti celo 100 %, kar pomeni, da so se \u017eenske prisiljene seliti iz ene de\u017eele v drugo, \u010de \u017eelijo prekiniti nose\u010dnost. Iz ekonomskih razlogov si tega vse ne morejo privo\u0161\u010diti, kar \u0161e pove\u010duje stigmo.”<\/p>\n

Zaradi ugovora vesti je za \u017eenske ote\u017een tudi dostop do tablete za prekinitev nose\u010dnosti, pojasnjuje Elisa Ercoli iz Zdru\u017eenja za pravice \u017eensk Differenza Donna. “Moral bi biti brezpla\u010den in dostopen, a je tudi tu veliko te\u017eav. Veliko je lekarn, ki tablet ne zagotavljajo, ali bolni\u0161nic, ki jih ne predpisujejo niti v primerih posilstva.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPritiski na \u017eenske<\/p>\n

V Italiji zakon zagotavlja mo\u017enost umetne prekinitve do 90. dne nose\u010dnosti. A pritisk na \u017eensko, ki \u017eeli splaviti, je pogosto tudi tam, kjer ni ugovora vesti, hud, celo nevzdr\u017een.<\/p>\n

Rimljanka, s katero smo govorili, je imela trideset let, ko je zanosila. Odlo\u010ditev, da nose\u010dnost prekine, je bila vse prej kot lahka. Njenega imena ne bomo objavili, ker je \u017eelela ostati anonimna.<\/p>\n

“\u010cutila sem globoko bole\u010dino, a vendar v tistem trenutku svojega \u017eivljenja nisem mogla postati mati. \u0160la sem k svoji ginekologinji, ki mi je takoj povedala, da mi ne bo pomagala, ker uveljavlja ugovor vesti. Poslala me je v dru\u017einsko svetovalnico. Tam me je najprej pregledal ginekolog, potem sem morala govoriti s psihologinjo in socialno delavko. Posku\u0161ali so me prepri\u010dati, da to morda ni prava pot, da si lahko \u0161e premislim, da naj razmislim, da mi bodo dali \u0161e nekaj dni \u010dasa, da pretehtam svojo odlo\u010ditev. Spra\u0161evali so me, ali imam osebne te\u017eave, od kod prihajam, kako sem. Vrtali so po mojem osebnem \u017eivljenju. Resni\u010dno te obravnavajo, kot da si nenaravna \u017eenska, kot da sploh nisi vredna \u017eivljenja.”<\/p>\n

Postopek, ki ga opisuje na\u0161a sogovornica, je predviden po zakonu. Med prvim pogovorom in dejanskim posegom je predvidenih sedem dni premora, tako imenovano obdobje razmisleka.<\/p>\n

“Najbolj \u017eivo se spominjam, da je, \u0161e preden sem \u0161la v operacijsko sobo, v \u010dakalnico pri\u0161la nuna, ki je za\u010dela moliti in prigovarjati vsem \u017eenskam, ki so bile tam. Tam smo bile mladoletna dekleta z materami, priseljenke in obi\u010dajne Italijanke, kot sem jaz. Bila sem resni\u010dno \u0161okirana. Potem so me poklicali, z mano pa \u0161e neko dekle, ki je imelo 17, 18 let. Dali so mi protibole\u010dinsko zdravilo. To osebje, medicinske sestre in zdravniki, niso ugovorniki vesti. Opravljajo splave in te ne sodijo, a vseeno se ne po\u010duti\u0161 dobro, po\u010duti\u0161 se razgaljeno, umazano, nevredno. Spomnim se, da mi je medicinska sestra, preden so mi v operacijski sobi dali protibole\u010dinsko zdravilo, stisnila roko, me pogledala in rekla: “Ne sodim te, ampak si prepri\u010dana, da \u017eeli\u0161 to storiti? To je zadnji trenutek, ko se \u0161e lahko premisli\u0161.” In sem vzrojila: Dovolj je tega. \u017delim splaviti.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Shutterstock<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPomanjkanje obve\u0161\u010denosti<\/p>\n

\u017denske pravice, predvsem pa zavedanje pravic, po mnenju \u017eenskih zdru\u017eenj omejuje tudi pomanjkanje obve\u0161\u010denosti. Italija bi morala imeti po ustaljenih standardih vsaj en Center za na\u010drtovanje dru\u017eine na 20.000 prebivalcev. V Moliseju, na primer, imajo po podatkih Zdravnikov sveta enega na 66.000 prebivalcev.<\/p>\n

Elisa Ercoli iz Zdru\u017eenja za pravice \u017eensk Differenza Donna, pojasni, da so bile “dru\u017einske svetovalnice v Italiji klju\u010dne za spolno vzgojo in samoodlo\u010danje \u017eensk pri spoznavanju in obravnavanju svojega telesa in svoje seksualnosti, torej tudi za svobodno izbiro materinstva. Z leti se je njihovo \u0161tevilo ob\u010dutno zmanj\u0161alo.”<\/p>\n

Pod vlado premierke Giorgie Meloni, ki je na oblasti od jeseni 2022, so se razmere po mnenju kritikov \u0161e poslab\u0161ale. Ilaria Masinara iz organizacije Amnesty International Italia, pravi, da je “tu seveda \u0161e dru\u017ebeni kontekst, na katerega ne smemo pozabiti. Italija je izrazito katoli\u0161ka de\u017eela, v kateri je z moralno-eti\u010dnega stali\u0161\u010da nasprotovanje umetni prekinitvi nose\u010dnosti zelo mo\u010dno. Sedanja vlada, ki je imela v predvolilni kampanji slogan ‘Bog, domovina, dru\u017eina’, vidi splav kot gro\u017enjo.”<\/p>\n

Premierka Meloni je sicer po volilni zmagi zatrdila, da vlada ne bo posegala v svobodo izbire, ampak si bo prizadevala za polno izvajanje zakona iz leta 1978, ki je uzakonil splav.<\/p>\n

Elisa Ercoli: “Pomislite, da je na\u0161e zdru\u017eenje Differenza Donna letos z eno na\u0161ih nagrad po\u010dastilo odvetnico iz Torina, ki je to\u017eila bolni\u0161nice, v katerih so \u017eenske silili, da pred splavom prisluhnejo sr\u010dnemu utripu ploda.”<\/p>\n

Svetovalnice so za \u017eenske, ki se odlo\u010dijo za umetno prekinitev nose\u010dnosti, obvezne, toda kot pravi Elisa Ercoli: “Vlada financira ultrakatoli\u0161ke skupine, ki se vtihotapijo v bolni\u0161nice, da bi \u017eenske prepri\u010dale, naj ne splavijo, naj ne izkoristijo pravice do prostovoljne prekinitve nose\u010dnosti; vcepljajo jim ob\u010dutek krivde, \u010de\u0161, to ni mo\u017enost, ki ti jo daje zakon, pa\u010d pa odpoved \u017eivljenju.”<\/p>\n

Na\u0161e sogovornice so prepri\u010dane, da je tudi omejevanje dostopa do splava v Italiji del \u0161ir\u0161ega projekta desni\u010darske politike za omejitev pravic \u017eensk.<\/p>\n

Elisa Ercoli: “Danes so najskrajnej\u0161i suverenisti, predvsem Liga in njen vodja Matteo Salvini, a tudi stranke, kot so Bratje Italije, v katerih suverenisti omejujejo svobodo in samoodlo\u010dbo \u017eensk, da bi prevzeli nadzor nad njihovimi telesi. In za ta politi\u010dni cilj je prostovoljna prekinitev nose\u010dnosti osrednjega pomena.”<\/p>\n

Ilaria Masinara: “\u017densko vpra\u0161anje je v jedru problema. \u010ce ne bomo s pogumom in odlo\u010dnostjo zagotovili pravic vsem, mo\u0161kim in \u017eenskam brez razlik, bomo vedno korak zadaj, ostali bomo v svetu, v katerem imajo tisti z ve\u010d mo\u010di pravico odlo\u010dati o \u017eivljenju in izbiri drugih. In \u017eenske smo to vedno ob\u010dutile na lastni ko\u017ei.”<\/p>\n

*Vsebina je del projekta Tu EU \u2013 Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona \u010ceprav so splav v Italiji uzakonili \u017ee leta 1978, je v praksi te\u017eko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":56586,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[1018,1652,3020,37,38,1656,64,8783,63],"class_list":{"0":"post-56585","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-italija","9":"tag-nosecnost","10":"tag-pravice-zensk","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-splav","14":"tag-svet","15":"tag-ugovor-vesti","16":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116396702023900678","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56585","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=56585"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56585\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/56586"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=56585"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=56585"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=56585"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}