\u017de kmalu po volitvah je bilo jasno, da bo tretji blok, v katerega so se povezali Demokrati An\u017eeta Logarja, NSi, SLS in Fokus ter Resnica, utegnil imeti odlo\u010dujo\u010d vpliv na oblikovanje bodo\u010de koalicije in njeno programsko usmeritev. V tem kontekstu je mogo\u010de razumeti tudi predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki prina\u0161a vrsto sprememb na \u0161tevilnih podro\u010djih, od malega gospodarstva, davkov, zdravstva do pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe. Usmerjeni so zlasti v zni\u017eanje dav\u010dnih bremen, administrativnih obremenitev, liberalizacijo dela zdravnikov in upokojencev ter kot tak\u0161ni uresni\u010dujejo predvolilne napovedi in odpravljajo nekatere ukrepe odhajajo\u010de vlade.<\/p>\n
Toda onstran vsebine se kot problemati\u010den ka\u017ee predvsem na\u010din, na katerega \u017eelijo predlagatelji uveljaviti \u00bbinterventne\u00ab\u200b ukrepe. S predlaganim zakonom, ki je \u017ee v parlamentarni proceduri, bi namre\u010d spreminjali kar osem razli\u010dnih zakonov in dolo\u010dili za\u010dasna ukrepa na podro\u010dju dveh zakonov. To je \u017ee spro\u017eilo resne pomisleke tako iz vrst socialnih partnerjev kot pravne stroke.<\/p>\n
Velika ve\u010dina predlaganih ukrepov ni interventne narave. To pomeni, da se pod krinko krize in interventnih ukrepov, ki bi morali biti za\u010dasni, skrivajo pomembne sistemske spremembe.<\/p>\n
Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije<\/p>\n
Sporno spreminjanje osmih zakonov v enem<\/p>\n
Dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete resno dvomi, da bi bilo mogo\u010de tako kompleksne spremembe, ki globoko posegajo v razli\u010dne sisteme, zares urediti v nekem omnibusnem zakonu in jih spreminjati na enostavne na\u010dine. \u010ceprav to samo po sebi ni neskladno z ustavo, pa ni skladno s pravili nomotehnike. \u00bbS pravnega stali\u0161\u010da vsaj v smislu dobre nomotehnike tako imenovani omnibusni zakoni nikakor niso dobra re\u0161itev. Problem je, da tak\u0161ni zakoni posegajo v cel kup drugih zakonskih ureditev, kar pride v po\u0161tev res samo v zelo posebnih okoli\u0161\u010dinah, ko je dolo\u010deno zadevo nujno re\u0161evati. Hkrati naj bi urejali, \u010de \u017ee, neki zaokro\u017eeni sklop zadev, ki so med seboj povezane,\u00ab je dr. Pirnat komentiral za Dnevnik. V primeru konkretnega predloga bi te\u017eko trdili, da so ti pogoji izpolnjeni, saj deloma ne gre niti za povezane zadeve, pove\u010dini pa niti za interventne zadeve.<\/p>\n
Kot protikrizni ukrep bi bilo mogo\u010de \u0161teti kve\u010djemu ni\u017eji DDV na osnovna \u017eivila in del energentov, medtem ko posegi v denimo pokojninski in nekatere druge sisteme nimajo interventnega zna\u010daja in ne odgovarjajo neposredno na aktualno krizo.<\/p>\n
Kaj predlaga tretji steber?<\/p>\n
V predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so glavni ukrepi zni\u017eanje DDV na osnovna \u017eivila in za\u010dasno na del energentov, ugodnej\u0161i pogoji za normirance, uvedba mikro s. p., za\u010dasna zamrznitev zakona o gostinstvu, razvojna kapica (pri 7500 evrih bruto pla\u010de), zni\u017eanje dohodnine na oddajanje premo\u017eenja v najem, odprava omejitev pri delu zdravnikov pri zasebnikih, polna pokojnina ob nadaljevanju delovne aktivnosti in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. Poslanci strank tretjega stebra so v parlamentarni postopek vlo\u017eili tudi predlog zakona o uvedbi \u0161tudentskega samostojnega podjetnika.<\/p>\n
Negiranje socialnega dialoga?<\/p>\n
\u00bbVelika ve\u010dina predlaganih ukrepov ni interventne narave. To pomeni, da se pod krinko krize in interventnih ukrepov, ki bi morali biti za\u010dasni, skrivajo pomembne sistemske spremembe,\u00ab opozarja Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Nekateri od zakonov, ki bi jih zdaj spreminjali, so bili oblikovani in sprejeti ob konsenzu socialnih partnerjev, zato Zorko predlog vidi kot negiranje takratne volje socialnih partnerjev. In tudi kot poskus obvoda socialnega dialoga, socialnih partnerjev in ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ter nepriznavanje njegovih pravil.<\/p>\n
\u00bbOmnibusni predlog v svoji vsebini posega na podro\u010dja, ki morajo biti v skladu s pravili delovanja ESS obravnavana v okviru ESS. Zato se lahko utemeljeno spra\u0161ujem, ali na\u010din, s katerim se posega v tako pomembne tematike, predstavlja negiranje socialnega dialoga oziroma nakazuje odnos novih poslancev in morebitne nove vlade do socialnega partnerstva in do ESS,\u00ab pravi Zorko. Ob tem spomni, da je vlada skupaj s socialnimi partnerji ob sprejemanju pokojninske reforme podpisala tudi dogovor, s katerim so se partnerji zavezali, da se bodo podro\u010dja, ki zadevajo tudi davke in prispevke, obravnavala na ESS in da se bodo re\u0161itve iskale v soglasju.<\/p>\n
Pohiteli z vlo\u017eitvijo v parlamentarni postopek<\/p>\n
Da pri predlogu zakona o interventnih ukrepih ne gre zgolj za skupek idej, kako naj bi dolo\u010dene zadeve morebitna nova koalicija v prihodnje urejala, temve\u010d resno namero po hitrih spremembah, ka\u017ee dejstvo, da so poslanski predlog zakona v parlamentarni postopek vlo\u017eili tako reko\u010d takoj, ko je bilo to mogo\u010de, torej tik po konstituiranju novega sklica dr\u017eavnega zbora. Iz predloga, ki naj bi ga dr\u017eavni zbor sicer obravnaval po rednem postopku, izhaja, da naj bi se dolo\u010dene spremembe uveljavile \u017ee s prvim julijem letos.<\/p>\n
V imenu ESS se je kriti\u010dno odzval tudi njegov predsedujo\u010di Mitja Goren\u0161\u010dek, sicer glavni izvr\u0161ni direktor GZS, ki je opozoril, da lahko samo z vklju\u010ditvijo ESS \u00bbdose\u017eemo stabilne, premi\u0161ljene, dru\u017ebeno sprejemljive in uravnote\u017eene re\u0161itve, ki bodo upo\u0161tevale interese vseh dr\u017eavljanov\u00ab. Obravnava v okviru ESS je, kot je poudaril, klju\u010dnega pomena za zagotavljanje transparentnosti in demokrati\u010dnosti zakonodajnega procesa. Nasprotno pa izklju\u010devanje ESS, tako Goren\u0161\u010dek, zmanj\u0161uje legitimnost sprejetih re\u0161itev, pove\u010duje tveganje za njihovo neu\u010dinkovitost v praksi, vodi pa lahko tudi v socialne napetosti.<\/p>\n
Andrej Zorko ima tudi veliko vsebinskih pomislekov glede predlaganih ukrepov. Na podro\u010dju zdravstva predlogi po Zorkovem mnenju odpirajo vrata privatizaciji in razgradnji javnega zdravstvenega sistema. V sistemu dolgotrajne oskrbe, kjer imamo \u017ee zdaj resne probleme, se bodo ti kve\u010djemu \u0161e dodatno okrepili. Dolo\u010deni predlogi, na primer za uvedbo mikro s. p., pomenijo \u0161e dodatno spodbujanje prekarizacije trga dela in odpirajo vrata \u0161irjenju atipi\u010dnih oblik dela. Predlog socialne kapice pa gre, v nasprotju z napovedmi o razbremenitvi ve\u010dine zaposlenih, na roko manj\u0161ini, ki ima \u017ee danes dovolj \u2026<\/p>\n
\u00bbUkrepi temeljijo na nekih predvolilnih obljubah, hkrati pa predlagatelji ne dajejo nobenih jasnih in verodostojnih odgovorov, kako se bo nadomestil izpad pribli\u017eno pol milijarde evrov na leto, na kolikor so izpad ocenili predlagatelji,\u00ab na tveganja \u0161e opozarja Zorko.<\/p>\n
Bo\u0161tjan\u010di\u010da zdaj skrbi vzdr\u017enost<\/p>\n
Odhajajo\u010di finan\u010dni minister Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d, po novem poslanec Gibanja Svoboda, je predlog tretjega bloka hitro pospremil z opazko, da je zakon na na\u010din, kot je zapisan, neizvedljiv in neodgovoren, saj ne vsebuje pojasnil, kako se bo izpad, ki so ga na ministrstvu ocenili na milijardo evrov, kompenziral oziroma kje se bo na\u0161lo rezerve. Predlogi se mu sicer sami po sebi zdijo legitimni, vendar pa vsak od predlogov po njegovem mnenju potrebuje \u0161iroko in poglobljeno razpravo, vsebine, ki jo \u017eelijo v tretjem bloku urediti, pa se ne da re\u0161iti z enim interventnim zakonom, ki posega v vrsto zakonov in na vrsto podro\u010dij.<\/p>\n
\u00bbTo pravi minister, ki je nedavno dejal: Denar v prora\u010dunu je ali pa ga ni. V \u0161tirih letih so javne izdatke pove\u010dali za kar \u0161tiri milijarde evrov, in to ne na ra\u010dun ni\u017ejih dav\u010dnih bremen, temve\u010d ve\u010dje razsipnosti,\u00ab se je na omre\u017eju X odzval poslanec in predsednik NSi Jernej Vrtovec.<\/p>\n
Prvi dan \u017ee enajst zakonskih predlogov in tri zahteve za parlamentarno preiskavo<\/p>\n
Poleg poslancev tako imenovanega tretjega bloka so pod pet vlo\u017eenih predlogov zakonov prvopodpisani poslanci Levice, pri \u0161tirih pa poslanke Gibanja Svoboda. V Levici so med drugim vlo\u017eili predlog interventnega zakona za podro\u010dje dolgotrajne oskrbe in predlog za spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost, s \u010dimer bi ukinili enotni obvezni zdravstveni prispevek, v Svobodi pa predlog novel zakona o volitvah v DZ, zakona o dr\u017eavnem svetu, zakona o vladi in novele kazenskega zakonika. Vlo\u017eene so tudi tri zahteve za odreditev parlamentarne preiskave. Svoboda bi preiskovala morebitno politi\u010dno odgovornosti nosilcev javnih funkcij \u00bbpri nedopustnem domnevnem usklajenem (so)delovanju s tujimi subjekti\u00ab (afera Black Cube) ter sume obvodnega oziroma nezakonitega financiranja politi\u010dnih strank, SDS pa sume vplivanja na domnevno negospodarne ali protipravne odlo\u010ditve organov vodenja in nadzora elektroenergetskih podjetij (Gen-I), pa tudi financiranje nevladnih organizacij, ki niso dobrodelnega zna\u010daja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u017de kmalu po volitvah je bilo jasno, da bo tretji blok, v katerega so se povezali Demokrati An\u017eeta…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":56590,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[18962,2476,32,10431,35,31,34,36,18959,18961,37,38,18960,33,18122],"class_list":{"0":"post-56589","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-andrej-zorko","9":"tag-davki","10":"tag-headlines","11":"tag-koalicija","12":"tag-najpomembnejse-novice","13":"tag-news","14":"tag-novice","15":"tag-osrednje-novice","16":"tag-predlog-zakon-o-interventnih-ukrepih","17":"tag-rajko-pirnat","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenscina","20":"tag-socialni-dialog","21":"tag-top-stories","22":"tag-tretji-steber"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116396709996072157","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56589","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=56589"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56589\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/56590"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=56589"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=56589"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=56589"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}