![\"Ur\u0161ka](\"\/media\/img\/07\/4b\/95b8e6ed0a65e21da9b4-urska-klakocar-zupancic.jpeg\" "\\"Ur\u0161ka")
<\/p>\nTokrat se je pozornost z zna\u010dilnih rde\u010dih \u010devljev usmerila na suknji\u010d, ki so ga nekateri ozna\u010dili za luksuzni modni kos, a priznana slovenska modna oblikovalka pravi, da ni niti blizu.<\/p>\n
Dozdaj\u0161nja predsednica dr\u017eavnega zbora Ur\u0161ka Klako\u010dar Zupan\u010di\u010d je na seji novega sklica dr\u017eavnega zbora pred nekaj dnevi nosila kos, ki je pritegnil kar nekaj pozornosti. In ne, to niso njeni zdaj \u017ee prepoznavni rde\u010di salonarji, temve\u010d suknji\u010d znamke Joseph Ribkoff za 220 evrov.<\/p>\n
Nekateri so ga ozna\u010dili za luksuz, kar pa je hitro pri\u0161lo do priznane slovenske modne oblikovalke in stroge zagovornice trajnostne mode, Matee Benedetti. Ta je na svojem Facebook profilu jasno zapisala: “Suknji\u010d za 220 evrov ni luksuz. Pogovorimo se o tem.”<\/p>\n
<\/p>\n
Foto: Bor Slana\/STA <\/p>\n
Ur\u0161kin suknji\u010d le bolj\u0161e kakovosti kot hitra moda<\/p>\n
V dalj\u0161em zapisu je dejala, da v slovenskih medijih pogosto beremo, da nekdo nosi “luksuzne kose” ali “dostopnej\u0161i luksuz,” v resnici pa gre po njenih besedah ve\u010dinoma za hitro modo, oziroma za segment mno\u017ei\u010dne proizvodnje. “Suknji\u010d za 220 evrov\u00a0ni luksuz. Niti blizu. Da bi razumeli zakaj, moramo raz\u010dleniti, kaj moda dejansko pomeni na vsaki ravni cenovnega spektra,” je zapisala in naslovila \u0161ir\u0161e vpra\u0161anje, kaj luksuz sploh je.\u00a0<\/p>\n
Razlo\u017eila je, da obstaja ve\u010d razredov uvr\u0161\u010danja modnih kosov. Najni\u017ejega predstavlja hitra moda, katere vodilo sta hitrost in obseg, obla\u010dila se producirajo v ogromnih koli\u010dinah, pogosto v tovarnah z vpra\u0161ljivimi delovnimi pogoji, iz toksi\u010dnih materialov najslab\u0161e kakovosti \u2013\u00a0poliestrske me\u0161anice, rayon, akril. “Kos bo zdr\u017eal nekaj pranj, nato pa se bo raztegnil, pobledel ali razpadel. To je namerno: model temelji na tem, da kupujete znova in znova,” razlaga oblikovalka.\u00a0<\/p>\n
Razred vi\u0161je je segment visoke ulice, kamor spada tudi omenjeni Ur\u0161kin suknji\u010d. Cene se gibljejo pribli\u017eno med 80 in 400 evri, te kose pa velikokrat poimenujejo dostopnej\u0161i luksuz. Benedetti pravi, da to nikakor niso, saj gre zgolj za bolj\u0161o kakovost kot pri hitri modi, a \u0161e vedno za mno\u017ei\u010dno produkcijo.<\/p>\n
Pravi luksuz se za\u010dne pri 1.500 evrih<\/p>\n
Sledi premijski segment, kjer se kosi gibljejo od pribli\u017eno 400 do 1.500 evrov. Ti so narejeni iz resnej\u0161ih materialov, pravi oblikovalka: merino volna, ka\u0161mir, svilene podloge, ekolo\u0161ki tekstili. “Kroj postane natan\u010dnej\u0161i, \u0161ivi so \u010distej\u0161i, obla\u010dilo je konstruirano za trajnost. To je segment, ki ga marsikdo zamenja za luksuz \u2013\u00a0a ni. Je premijski masovni trg.”<\/p>\n
Pravi luksuz se za\u010dne pri cenah od 1.500 do osem tiso\u010d\u00a0evrov, pravi: “Tu se resna luksuzna moda \u0161ele za\u010dne. Suknji\u010d iz Guccija, Saint Laurenta, Celineja ali Alexandra\u00a0McQueena. Materiali so vrhunski \u2014 dvoplastna volna, ka\u0161mir, ro\u010dno \u0161ite podloge. Produkcija poteka v ateljejih v Italiji ali Franciji, pogosto z mojstri, ki so se u\u010dili pri starih mojstrih. Cena odra\u017ea ure ro\u010dnega dela, izvor materialov in dedi\u0161\u010dino znamke.”<\/p>\n
Sledi razred, v katerem so kosi ro\u010dno izdelani od za\u010detka do konca, in katerih cene se gibljejo med osem tiso\u010d in 35 tiso\u010d\u00a0evri. “En suknji\u010d zahteva 60, 80, v\u010dasih 120 ur ro\u010dnega dela. Materiali prihajajo od najbolj\u0161ih tkalcev na svetu. Na tej ravni najdemo Herm\u00e8s, Chanel, Dior, Brunello Cucinelli. Kos ni samo obla\u010dilo \u2013\u00a0je investicija, ki pri ustrezni negi ohrani vrednost desetletja.”\u00a0<\/p>\n
Na vrhu pa je visoka moda, haute couture, po meri izdelana moda, ki po mnenju mnogih, tudi Benedettijeve, niti ni ve\u010d moda, ampak umetnost. “Vsak kos je namre\u010d narejen izklju\u010dno po meri za eno osebo, pogosto z ro\u010dno vezenim okrasjem, dragimi ali poldragimi kamni, redkimi tkaninami. Naziv haute couture sme imeti le pe\u0161\u010dica ateljejev na svetu. Posamezni kosi dosegajo cene hi\u0161.”<\/p>\n
![\"Matea](\"\/media\/img\/ff\/44\/e605361dfa20292e13b8-matea-benedetti.jpeg\" "\\"Matea")
<\/p>\n
Matea Benedetti
\n Foto: Urban Urbanc\/Sportida <\/p>\n
Za kos za 30 evrov drago pla\u010da nekdo drug<\/p>\n
Oblikovalka je zapis strnila z odgovorom na vpra\u0161anje, zakaj je razlika tako velika? Razlog namre\u010d ni le v materialu ali znamki, ampak v vsem, kar stoji za enim kosom: “Kdo ga je naredil, kako dolgo, kje, iz \u010desa to\u010dno. Luksuzna hi\u0161a pla\u010da mojstru obrtne spretnosti, ki jih ni mogo\u010de nadomestiti s strojem.\u00a0Kos hitre mode za 30 evrov stane toliko, ker nekdo drugje pla\u010da razliko \u2013\u00a0delavec v Banglade\u0161u, planet s poceni sinteti\u010dnimi vlakni, ki se ne razgradijo.”<\/p>\n
Za konec pa je \u0161e dodala: “Naslednji\u010d, ko boste prebrali, da nekdo nosi dostopnej\u0161i luksuz\u00a0za 220 evrov, vedite: berejo vam marketin\u0161ko besedilo, ne modni opis. Luksuz ima svojo ceno, in ta cena je razlog, zakaj je to, kar je.”<\/p>\n
Preberite tudi:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Tokrat se je pozornost z zna\u010dilnih rde\u010dih \u010devljev usmerila na suknji\u010d, ki so ga nekateri ozna\u010dili za luksuzni…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":56999,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[32,19037,18532,1061,35,31,34,36,37,38,5087,33,1198],"class_list":{"0":"post-56998","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-headlines","9":"tag-luksuz","10":"tag-matea-benedetti","11":"tag-moda","12":"tag-najpomembnejse-novice","13":"tag-news","14":"tag-novice","15":"tag-osrednje-novice","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-suknjic","19":"tag-top-stories","20":"tag-urska-klakocar-zupancic"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116398215900310869","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56998","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=56998"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56998\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/56999"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=56998"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=56998"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=56998"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}