{"id":57508,"date":"2026-04-14T04:53:06","date_gmt":"2026-04-14T04:53:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/57508\/"},"modified":"2026-04-14T04:53:06","modified_gmt":"2026-04-14T04:53:06","slug":"zgodba-o-krutosti-ki-je-stephena-kinga-izstrelila-med-zvezde","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/57508\/","title":{"rendered":"zgodba o krutosti, ki je Stephena Kinga izstrelila med zvezde"},"content":{"rendered":"

Se spomnite tiste plahe, srame\u017eljive so\u0161olke iz srednje \u0161ole, ki se je ve\u010dinoma osamljeno dr\u017eala zase? Vsak razred je vedno imel kak\u0161no tak\u0161no dekle. To je opazil tudi Stephen King, legendarni pisatelj, ki si je svoj prvi kruh slu\u017eil z u\u010diteljskim poklicem. Opazovanje kompleksne in pogosto tudi izjemno krute dinamike med najstnicami ga je navdihnilo k pisanju kratke zgodbe, iz katere je ob spodbudah njegove \u017eene Tabithe s\u010dasoma nastal roman, naslovljen Carrie.<\/p>\n

<\/p>\n

\"COLLECTION<\/p>\n

Zgodovina v filmu<\/p>\n

Tek za pre\u017eivetje: ko nad nevarnimi okoli\u0161\u010dinami roke dvigneta tako CIA kot FBI<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Knjiga, v kateri je zdru\u017eil teme medvrstni\u0161kega nasilja, mladostni\u0161ke krutosti in telekineze (sposobnost premikanja predmetov s pomo\u010djo misli), ob izidu leta 1974 ni \u0161la kaj prida v prodajo. Prek skupnega prijatelja pa je po naklju\u010dju zanjo izvedel re\u017eiser Brian De Palma, ki v tistem \u010dasu prav tako \u0161e ni imel pokazati kaj posebno odmevnega. Zgodba se mu je zdela fantasti\u010dna in studijske \u0161efe je prepri\u010dal, da je po njej vredno posneti film. Pri\u017egali so mu zeleno lu\u010d, a ostali precej zadr\u017eani in odobrili zelo skromen prora\u010dun v vi\u0161ini slabih dveh milijonov dolarjev (kar bi danes pomenilo slabih deset milijonov evrov). Dokaj redko se zgodi, da filmi iz \u017eanra grozljivk obveljajo za kakovostne izdelke, ki \u0161e leta in desetletja po izidu spadajo med filme, ki jih je vredno pogledati. Carrie je eden izmed njih. \u017de ob izidu jeseni 1976 je naletela na zelo prisr\u010den odziv tako kritikov kot gledalcev in v blagajne prinesla ve\u010d kot 33,8 milijona dolarjev. Ameri\u0161ka Akademija filmskih znanosti in umetnosti jo je nominirala za dva oskarja (Sissy Spacek in Piper Laurie za najbolj\u0161i igralki v glavni in stranski vlogi), kar je dose\u017eek, s katerim se lahko pohvali malokatera grozljivka.<\/p>\n

Grozljivka o srame\u017eljivem dekletu, \u017ertvi medvrstni\u0161kega nasilja, ki razvije nadnaravne mo\u010di in se na maturantskem plesu kon\u010dno ma\u0161\u010duje svojim so\u0161olcem, je bila dele\u017ena \u0161tevilnih priznanj.<\/p>\n

Silni uspeh filma Carrie je dal pospe\u0161ek pisateljski karieri Stephena Kinga, ki dandanes velja za nespornega kralja grozljivk, po \u010digar knjigah so posneli ve\u010d kultnih filmov (Kaznilnica odre\u0161itve, Iz\u017earevanje, Zelena milja, Tisto in mnoge druge). Kot je pred leti povedal v intervjuju, so mu za avtorske pravice za Carrie pla\u010dali le 2500 dolarjev (to bi danes pomenilo okoli 12.000 evrov), kar je zares uboren znesek, a je bil nadvse vesel prilo\u017enosti, da bo njegova stvaritev za\u017eivela na filmskem platnu. Tudi s kon\u010dnim izdelkom je bil zelo zadovoljen, kot pravi, so nekatere re\u010di v filmu \u0161e bolj\u0161e, kot jih je sam napisal v romanu.<\/p>\n

\"Studio<\/p>\n

Preden je zaslovel v Vro\u010dici sobotne no\u010di in Briljantini, je John Travolta nastopil v vlogi zlobnega srednje\u0161olca v grozljivki Carrie. Na fotografiji s soigralko Nancy Allen.\u200b \/ Foto: Ha via Profimedia<\/p>\n

Tak\u0161nega mnenja je denimo o liku, s katerim je debitiral John Travolta: \u00bbImel je manj\u0161o vlogo, kot bi si jo zaslu\u017eil, a je lik odigral tako dobro, kot si samo \u017eelim, da bi ga sam napisal.\u00ab Navdu\u0161en je bil tudi nad Spacekovo, ki je odigrala vlogo trpin\u010dene srednje\u0161olke Carrie, ki v zgodbi preide od \u017ertve do povzro\u010diteljice nasilja.<\/p>\n

Greh prve menstruacije<\/p>\n

Bralci knjig, ki so pogosto razo\u010darani nad tem, kako ohlapno filmske adaptacije sledijo literarnim predlogam, so bili v primeru Carrie zelo zadovoljni. Grozljivka namre\u010d brez ve\u010djih odmikov sledi pripovedi, kot si jo je zamislil King. Za\u010dne se pri uri \u0161portne vzgoje, kjer gledalec takoj opazi, da je svetlolasa Carrie nekoliko druga\u010dna od drugih deklet. Videti je bolj plaha, nespro\u0161\u010dena, srame\u017eljiva in tudi rahlo \u010duda\u0161ka, kar je posledica odra\u0161\u010danja ob versko blazni mami (Piper Laurie), ki v vsem vidi greh. Tudi v normalno razvijajo\u010dem se \u017eenskem telesu, zato s svojo h\u010derko nikoli ne govori o menstruaciji. Ko ubogo dekle pri \u0161portni vzgoji prvi\u010d dobi menstruacijo, jo v smrtni grozi zajame panika, med so\u0161olkami pa ni nobene, ki bi ji pomagala ali ji vsaj razlo\u017eila, kaj se dogaja. \u0160e ve\u010d, vrstnice se njeni nevednosti posmehujejo in jo za\u010dnejo obmetavati z vlo\u017eki ter tamponi. Med to neverjetno kruto epizodo medvrstni\u0161kega nasilja se za\u010dne pri Carrie pojavljati zmo\u017enost telekineze. Opazi namre\u010d, da lahko z mislimi premika stvari, kar je danost, ki se v naslednjih tednih ob novih trpin\u010denjih le \u0161e krepi.<\/p>\n

Ker je bil film tako uspe\u0161en, je, kot veleva nepisano hollywoodsko pravilo, kmalu vzniknila fran\u0161iza, ki vklju\u010duje ve\u010d filmskih nadaljevanj, televizijskih serij in tudi gledali\u0161kih uprizoritev. A Stephen King ni zadovoljen z nobeno od novej\u0161ih adaptacij.<\/p>\n

Njeno poni\u017eanje v \u0161olski telovadnici prekine profesorica Collins (Betty Buckley), ki dekleta kaznuje, kar pri so\u0161olki Sue (Amy Irving) vzbudi ob\u017ealovanje, pri Chris (Nancy Allen, ki je bila v resni\u010dnem \u017eivljenju \u017eena re\u017eiserja de Palme) pa le \u0161e okrepi slo po iz\u017eivljanju nad Carrie. Sue se \u017eeli oddol\u017eiti Carrie, zato svojemu fantu Tommyju (William Katt), enemu najbolj priljubljenih dijakov na \u0161oli, veli, naj na maturantski ples povabi Carrie namesto nje. Chris pa medtem s svojim fantom, ki ga je igral John Travolta, skuje scenarij za odvratno ma\u0161\u010devanje, po katerem bi Carrie na maturantskem plesu razglasili za kraljico ve\u010dera, ko bi pri\u0161la na oder, pa bi se nanjo zlilo vedro svinjske krvi. Kljub za\u010detnemu nezaupanju in materinemu svarjenju, da se vsi le nor\u010dujejo iz nje, Carrie sprejme Tommyjevo vabilo, si se\u0161ije ble\u0161\u010de\u010do ro\u017enato obleko in se uredi v dekle, ki ne le da ni tar\u010da posmeha, pa\u010d pa gre za ples z najbolj priljubljenim fantom na \u0161oli. Seveda gledalec vseskozi ve, da ne gleda romanti\u010dne komedije, a v teh kadrih se zdi, da si bo Carrie lahko ustvarila vsaj en lep spomin na srednje\u0161olske dni.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Image:<\/p>\n

Zgodovina v filmu<\/p>\n

Bitje, ki ni s tega sveta: zlo v podobi otroka<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Krvavo ma\u0161\u010devanje<\/p>\n

Vrhunec ve\u010dera nastopi z razglasitvijo kralja in kraljice plesa. V trenutku najve\u010djega zmagoslavja, ko Carrie vse vzhi\u010dena stoji na odru, prepri\u010dana, da je kon\u010dno sprejeta med vrstniki, se spro\u017ei past, ki sta ji jo nastavila Chris in njen fant. Izpod stropa se nanjo zlije vedro pra\u0161i\u010dje krvi. Razen dveh ali treh najbolj zlobnih so\u0161olcev se nih\u010de ne smeji, ve\u010dina ljudi v dvorani je \u0161okiranih in zgro\u017eenih, a v Carrie se spro\u017ei psihoza: zaradi let poni\u017eanj in travme se ji zdi, da se ji vsi posmehujejo in da je bila njena osramotitev vseskozi del na\u010drta vseh v dvorani. Ima popoln nadzor nad svojimi telekineti\u010dnimi sposobnostmi: z mo\u010djo misli nepredu\u0161no zapre vse izhode iz dvorane, nato pa spro\u017ei gasilne naprave, prevra\u010da mize in povzro\u010di kratek stik na elektri\u010dni napeljavi ter s tem zaneti uni\u010dujo\u010d po\u017ear. Sama odkoraka ven, v dvorani pa umrejo vsi tisti, ki so jo \u0161ikanirali, pa tudi mnogi tisti, ki je niso in so z njo so\u010dustvovali. Tik pred koncem sledi \u0161e krvav obra\u010dun z mamo in po\u017ear doma\u010de hi\u0161e, kjer v ru\u0161evinah kon\u010da tudi Carrie.<\/p>\n

Ker je bil film tako uspe\u0161en, je, kot veleva nepisano hollywoodsko pravilo, kmalu vzniknila fran\u0161iza, ki vklju\u010duje ve\u010d filmskih nadaljevanj, televizijskih serij in tudi gledali\u0161kih uprizoritev. A Stephen King ni zadovoljen z nobeno od novej\u0161ih adaptacij in pravi, da ne razume, zakaj bi na novo snemali nekaj, kar je bilo \u017ee v prvem poskusu odli\u010dno. Najbolj grozljiv del izvirne Carrie, ki se redno uvr\u0161\u010da na sezname najbolj\u0161ih grozljivk in tudi najbolj\u0161ih filmov nasploh, ni krvavo nasilje, ampak dejstvo, da je mladih, ki so \u017ertve medvrstni\u0161kega nasilja, tudi danes ogromno. Nimajo sposobnosti telekineze, imajo pa oro\u017eje.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Se spomnite tiste plahe, srame\u017eljive so\u0161olke iz srednje \u0161ole, ki se je ve\u010dinoma osamljeno dr\u017eala zase? Vsak razred…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":57509,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[19145,114,16877,7080,18187,16730,19148,19146,62,37,58,60,38,19144,19147,115],"class_list":{"0":"post-57508","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-carrie","9":"tag-entertainment","10":"tag-filmska-adaptacija","11":"tag-filmska-industrija","12":"tag-grozljivka","13":"tag-john-travolta","14":"tag-literarna-dela","15":"tag-medvrstnisko-nasilje","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-stephen-king","22":"tag-telekineza","23":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116401275216549198","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/57508","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=57508"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/57508\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/57509"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=57508"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=57508"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=57508"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}