Po skoraj dve leti trajajo\u010dem zahtevnem postopku priprave in sprejemanja se je z leto\u0161njim letom za\u010del uporabljati novi zakon o gostinstvu. Eno njegovih najbolj izpostavljenih in polemi\u010dnih poglavij je bila regulacija kratkotrajnega oddajanja v najem s predvidenimi \u010dasovnimi omejitvami. Odhajajo\u010da vlada oziroma ministrstvi, pristojni za turizem in stanovanja, sta vztrajali, da je regulacija potrebna, saj se bo sicer nadaljeval \u0161kodljiv trend izlo\u010danja stanovanj s trga dolgotrajnega najema ter s tem zmanj\u0161evanje dostopnosti do stanovanj in vi\u0161je cene. Z zaostrenimi pogoji za oddajanje, na primer obveznimi soglasji in uporabnimi dovoljenji, pa so na tem podro\u010dju \u017eeleli narediti tudi ve\u010d reda.<\/p>\n
Druga\u010dnega mnenja so bili v takratni opoziciji, ki bi zdaj utegnila postati nova koalicija. Med drugim so opozarjali na omejevanje lastninske pravice in podjetni\u0161tva.<\/p>\n
Ponekod se je kratkotrajno oddajanje stanovanj, ki so postala nalo\u017eba, preve\u010d raz\u0161irilo, kar ima negativne u\u010dinke na dostopnost ter cene in najemnine stanovanj, ki bi morala biti v prvi vrsti namenjena bivanju in ne turistom, negativno pa vpliva tudi na prese\u017eni turizem in pomeni nelojalno konkurenco.<\/p>\n
Na spremembo ureditve tega podro\u010dja pod morebitno novo vlado nakazuje predlog za za\u010dasno neuporabo novega zakona o gostinstvu, ki je del omnibusnega zakonskega predloga interventnih ukrepov. Predlog, ki so ga spisali NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica, odpira tudi vpra\u0161anje, ali bi v nadaljevanju utegnilo slediti razrahljanje ali celo \u010drtanje dolo\u010denih zakonskih dolo\u010db, ki zadevajo omejevanje kratkotrajnega oddajanja.<\/p>\n
Na vidiku popravki ureditve<\/p>\n
Da za\u010dasna zamrznitev zakona, pri izvajanju katerega se zapleta, saj zanj \u0161e ni vseh podlag, najbr\u017e ne bi pomenila le \u010dasovnega premika uveljavitve, temve\u010d bi vmes pri\u0161lo do vsebinskih sprememb, nakazuje tudi utemeljitev zakonskega predloga. \u00bbSkupno novela deluje kot prekomerno restriktiven in slabo usklajen poseg v dejavnost, ki lahko bistveno omeji poslovanje v panogi,\u00ab so med drugim do zakona kriti\u010dni predlagatelji zakona s prvopodpisanim poslancem NSi Janezom Ciglerjem Kraljem. Do konca leta, dokler predlagajo zamrznitev, bi bilo po njihovem mogo\u010de zakon \u00bbuskladiti z vsemi dele\u017eniki in do konca sprejeti ustrezno ureditev tega podro\u010dja\u00ab.<\/p>\n
Sobodajalci izra\u017eajo polno podporo<\/p>\n
V tretjem bloku so pri predlogu za za\u010dasno zamrznitev zakona sledili predvsem pobudam predstavnikov sobodajalcev oziroma ponudnikov kratkotrajnega najema, ki so tudi sicer zelo dobro organizirani in glasni, od ministrstva za gospodarstvo pa so \u017ee ve\u010dkrat zahtevali moratorij za izvajanje zakona, ministru Matja\u017eu Hanu so predali tudi peticijo. Poleg \u00bbspornih dolo\u010db\u00ab je novela namre\u010d, kot opozarjajo, prinesla normativni kaos, saj \u0161e niso sprejeti vsi potrebni podzakonski akti za njegovo izvajanje, medtem ko so stari prenehali veljati, kar je povzro\u010dilo pravno negotovost. Predstavniki sobodajalcev so se tudi izjemno hitro odzvali na predlog zakona o interventnih ukrepih in mu izrazili polno podporo. Kot so zapisali v Zdru\u017eenju sobodajalcev Slovenije, Zavodu Gostoljubnost slovenskih domov in Zdru\u017eenju lastnikov nepremi\u010dnin, gre za \u00bbnujen ukrep, da se prepre\u010di sistemsko uni\u010devanje dejavnosti\u00ab.<\/p>\n
Usoda zakona o gostinstvu je tudi v rokah ustavnega sodi\u0161\u010da, na katero je zahtevo za za\u010detek postopka za oceno ustavnosti ve\u010d \u010dlenov zakona na podro\u010dju kratkotrajnega oddajanja naslovil dr\u017eavni svet, kjer ocenjujejo, da nova ureditev med drugim posega v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude in v lastninsko pravico.<\/p>\n
Kot smo v Dnevniku \u017ee poro\u010dali, pri izvajanju zakona prehodno prihaja do polo\u017eaja, ko bi zavezanci \u017ee morali izpolnjevati dolo\u010dene zakonske obveznosti (soglasja, ozna\u010devalne nalepke, identifikacijske \u0161tevilke \u2026), vendar v praksi \u0161e niso izpolnjeni vsi pogoji za to, saj \u0161e niso sprejeti vsi potrebni pravilniki za registracijo in poslovanje, za kar je odgovorno ministrstvo.<\/p>\n
Na ministrstvu za gospodarstvo predlogu za moratorij do zdaj kljub temu niso ugodili, so pa poudarili, da se posamezne obveznosti lahko izvajajo \u0161ele, ko so vzpostavljeni vsi podzakonski akti in tehni\u010dni pogoji za njihovo izvajanje. \u00bbDokler ti pogoji niso izpolnjeni, obveznosti dejansko ni mogo\u010de izvr\u0161evati, niti sankcionirati njihovega neizpolnjevanja,\u00ab so nam nedavno pojasnili.<\/p>\n
\u010casovne omejitve sploh (\u0161e) ne bo?<\/p>\n
Jim je pa na ministrstvu za gospodarstvo vendarle uspelo pripraviti uredbo o metodologiji za dolo\u010ditev ob\u010din z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028, kjer naj bi veljale \u010dasovne omejitve oddajanja. Kot izhaja iz predloga uredbe, ki je vlada \u0161e ni sprejela, je pa uvr\u0161\u010dena na dana\u0161njo sejo vladnega odbora za gospodarstvo, se bo ob\u010dina uvrstila na seznam, \u010de bosta hkrati izpolnjena oba kriterija, in sicer visoko nedostopnost stanovanj in velik obseg oddajanja v kratkotrajni najem v ob\u010dini. Nedostopnost stanovanj se bo ugotavljala na podlagi povpre\u010dne mediane cen hi\u0161 in stanovanj v ob\u010dini glede na povpre\u010dno mediano cen v dr\u017eavi. Pri tem se bodo upo\u0161tevali podatki za zadnji dve koledarski leti (2024, 2025).<\/p>\n
Pri kriteriju velikega obsega kratkotrajnega oddajanja v najem se bo upo\u0161tevalo povpre\u010dno \u0161tevilo preno\u010ditev v nastanitvenih obratih v ob\u010dini glede na \u0161tevilo prebivalcev ob\u010dine primerjalno z razmerjem \u0161tevila preno\u010ditev glede na \u0161tevilo prebivalcev na ravni dr\u017eave.<\/p>\n
Ministra, pristojna za gostinstvo in za stanovanja, morata v skladu z zakonom in uredbo seznam ob\u010din dolo\u010diti najkasneje do 30. aprila. Neuradno smo izvedeli, da izra\u010duni \u0161e niso pripravljeni, saj \u0161e ni podatkov za leto 2025, ki so podlaga za izra\u010dun. Tako tudi \u0161e ni znan seznam ob\u010din. Po neuradnih ocenah bi se na njem lahko zna\u0161la pribli\u017eno desetina, torej okrog 20 ob\u010din.<\/p>\n
V skladu z zakonom lahko ob\u010dine, ki bodo uvr\u0161\u010dene na seznam, najkasneje do konca oktobra z odloki splo\u0161no zakonsko omejitev (60 dni) razrahljajo, kar naj bi ve\u010dina, sode\u010d po prvih odzivih, tudi storila. \u010casovne omejitve bi se nato v skladu z zakonom v praksi uveljavile z letom 2027.<\/p>\n
Toda morebitna zamrznitev izvajanja zakona lahko to spremeni. Tudi iz zakonskega predloga izhaja, da se dolo\u010dbe v zvezi z dolo\u010ditvijo ob\u010din z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leto 2027 ter \u010dasovno omejitvijo oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem ne bi uporabljale. \u010casovno omejevanje tako sploh ne bi bilo izvedljivo, saj bi se zakon s 1. januarjem 2027 po \u00bbmoratoriju\u00ab \u2013 in vmesnih popravkih \u2013 za\u010del \u0161ele ponovno uporabljati.<\/p>\n
Na na\u0161e vpra\u0161anje, kako komentirajo predlog o za\u010dasni neuporabi zakona, pa so zapisali, da bi za\u010dasna neuporaba zakona ustvarila pravno negotovost ter ote\u017eila na\u010drtovanje in poslovanje tako obstoje\u010dih kot novih ponudnikov gostinskih storitev.\u00a0<\/p>\n
Obvezna identifikacijska \u0161tevilka za ogla\u0161evanje prek platform<\/p>\n
Ponudniki kratkotrajnega najema pravijo, da zakon o gostinstvu ni usklajen z evropsko uredbo, ki zahteva identifikacijo posameznih nastanitvenih enot pri ogla\u0161evanju, medtem ko slovenski sistem uporablja enotno \u0161tevilko za celoten obrat. Trdijo, da bi to lahko onemogo\u010dilo ogla\u0161evanje na platformah, kot sta Airbnb in Booking. Na ministrstvu tak\u0161ne o\u010ditke zavra\u010dajo kot neutemeljene. Kot pravijo, uredba dr\u017eavam \u010dlanicam ne predpisuje konkretne organizacijske oblike nacionalnega registra (ali je ta strukturiran po obratih ali druga\u010de), temve\u010d zahteva, da je vsaka nastanitvena enota, ki se ogla\u0161uje prek spletnih platform, enoli\u010dno identificirana in registrirana, \u010de \u017eeli dr\u017eava nalo\u017eiti platformam obveznost posredovanja podatkov s ciljem prepre\u010devanja oddajanja na \u010drno. Navedbe, da bi ponudnikom zaradi slovenske ureditve avtomati\u010dno grozil izbris s spletnih platform, zato niso utemeljene, pravijo na ministrstvu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Po skoraj dve leti trajajo\u010dem zahtevnem postopku priprave in sprejemanja se je z leto\u0161njim letom za\u010del uporabljati novi…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":57574,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[11846,7188,59,61,62,37,58,60,38,4156,18122,7189,2056,19169,6003],"class_list":{"0":"post-57573","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-kratkotrajno-oddajanje","9":"tag-ministrstvo-za-gospodarstvo","10":"tag-republic-of-slovenia","11":"tag-republika-slovenija","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-stanovanja","18":"tag-tretji-steber","19":"tag-turizem-in-sport","20":"tag-zakon-o-gostinstvu","21":"tag-zakon-o-interventnih-ukrepih","22":"tag-zamrznitev"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116401585871078558","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/57573","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=57573"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/57573\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/57574"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=57573"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=57573"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=57573"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}