V svetu, kjer tehnologija bri\u0161e razliko med tedni in minutami delovnega procesa, velikost imperija ni ve\u010d zagotovilo za obstoj. Prihaja doba, v kateri bo presoja vredna ve\u010d od izvedbe.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Sir Martin Sorrell ve, kako so videti tektonski premiki. Svojo pot je za\u010del z nakupom podjetja WPP, ki ga je v treh desetletjih preoblikoval v najve\u010djo ogla\u0161evalsko skupino na svetu, z ve\u010d kot 200.000 zaposlenimi v 113 dr\u017eavah. Pre\u017eivel je prehod iz analognega v digitalno ogla\u0161evanje, vzpon Googla in rojstvo dru\u017ebenih omre\u017eij. Danes s podjetjem S4 Capital narekuje tempo novi dobi, ki ne spreminja le orodij, temve\u010d ru\u0161i same temelje ekonomije znanja.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Na nedavnem dogodku FII Priority Miami je Sorrell postregel z neusmiljeno diagnozo: agencije prihodnjega desetletja ne bodo niti pribli\u017eno podobne dana\u0161njim. In to velja za vsak posel, ki strankam prodaja svoje strokovno znanje.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Konec dobe zara\u010dunavanja ur<\/p>\n
Najve\u010dja gro\u017enja tradicionalnim agencijam ni pomanjkanje kreativnosti, temve\u010d njihov lastni poslovni model. \u00bbPla\u010dani smo glede na porabljen \u010das,\u00ab opozarja Sorrell. V svetu, kjer tehnolo\u0161ki preboji omogo\u010dajo, da se kreativna produkcija \u2013 od vizualizacij do besedil \u2013 zgodi skoraj v trenutku, model zara\u010dunavanja ur postaja nevarno ranljiv.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
\u010ce je bila vrednost agencije neko\u010d vezana na kompleksnost produkcije in \u0161tevilo ljudi, ki so na projektu delali tedne, se danes ta vrednost seli v rezultate. Agencija, ki \u0161e vedno zara\u010dunava \u0161tirideset ur za nekaj, kar je danes mogo\u010de ustvariti v desetih, tvega, da jo bodo naro\u010dniki prehiteli pri lastni matematiki. Re\u0161itev? Prehod na modele, ki temeljijo na vrednosti opravljenega dela, ne na \u010dasu, ki so ga zaposleni pre\u017eiveli za zasloni.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Od \u00bbvelike ideje\u00ab h konstantni osebni obravnavi<\/p>\n
Druga velika sprememba je konec ene same, stati\u010dne kampanje. Tehnologija danes omogo\u010da produkcijo tiso\u010dev variacij oglasov, prilagojenih specifi\u010dnim posameznikom in trenutkom. Kar je bilo v\u010dasih logisti\u010dna no\u010dna mora, postaja osnovno pri\u010dakovanje naro\u010dnikov.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Blagovne znamke ne i\u0161\u010dejo ve\u010d le ene \u00bbvelike ideje\u00ab, temve\u010d partnerje, ki lahko zagotovijo neprekinjeno optimizacijo in testiranje v realnem \u010dasu. Sorrell v tem vidi prilo\u017enost za tiste, ki si upajo razmi\u0161ljati \u0161ir\u0161e: ve\u010d vsebine pomeni ve\u010d podatkov in ve\u010d sti\u010dnih to\u010dk. Zmagale bodo organizacije, ki bodo znale s tehnolo\u0161ko pomo\u010djo ponuditi nepredstavljivo ve\u010djo produkcijo ob bistveno ni\u017ejih stro\u0161kih.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clovek kot zadnji filter in presojevalec<\/p>\n
Morda najgloblji premik pa se dogaja v vlogi zaposlenih. Procesi, kot sta medijsko na\u010drtovanje in zakup, postajajo popolnoma avtomatizirani. Algoritmi platform, kot sta Google ali TikTok, \u017ee danes predlagajo re\u0161itve, ki so pogosto bolj\u0161e od tistih, ki bi jih pripravila ekipa mlaj\u0161ih kadrov.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
V tem novem okolju se vloga agencij spreminja iz izvajalske v presojevalsko. \u010clovek postaja klju\u010den le \u0161e na dveh to\u010dkah: pri za\u010detni ideji in pri kon\u010dni potrditvi. Vrednost agencije ni ve\u010d v tem, da nekaj \u00bbnaredi\u00ab, temve\u010d v tem, da zna z izku\u0161njami in strate\u0161kim uvidom oceniti, ali je rezultat, ki ga je ponudil stroj, dejansko pravi za blagovno znamko. To prina\u0161a tudi korenito spremembo kadrovske strukture: operativne vloge izginjajo, v ospredje pa prihajajo strategi, katerih glavna valuta je njihova presoja.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Radikalna u\u010dinkovitost: 80 odstotkov ni\u017eji stro\u0161ki<\/p>\n
Sorrell ne govori o prihodnosti, temve\u010d o dana\u0161nji realnosti. Navaja primere sodelovanj s podjetji, kot sta Nvidia in Adobe, kjer so stro\u0161ke dolo\u010denih produkcijskih procesov zni\u017eali za neverjetnih 80 odstotkov.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Za agencije to pomeni nujnost sistemati\u010dnega pregleda vseh operacij. Vsako opravilo, ki ga lahko stroj opravi hitreje \u2013 od priprav poro\u010dil do prvih kreativnih osnutkov \u2013 predstavlja prilo\u017enost za prihranek. Tisti, ki bodo te procese avtomatizirali, bodo imeli v rokah mo\u010dno oro\u017eje: ali vi\u0161je mar\u017ee ali pa agresivno nizke cene, s katerimi bodo s trga izrinili po\u010dasnej\u0161e tekmece.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Ru\u0161enje informacijskih utrdb<\/p>\n
Zadnji korak v Sorrellovi viziji je demokratizacija znanja. Tehnologija razbija tradicionalne informacijske \u00bbsilose\u00ab, kjer je bilo znanje o naro\u010dniku ali preteklih projektih zaklenjeno v glavah nekaj klju\u010dnih posameznikov ali vodstva.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
V naprednih organizacijah znanje postaja odprt, sistemski vir. Sistemi, podprti s tehnolo\u0161kimi re\u0161itvami, aktivno zbirajo zgodovino projektov in izlu\u0161\u010dijo klju\u010dne lekcije, ki so zdaj na voljo celotni ekipi v trenutku. Posledica je hitrej\u0161e odlo\u010danje, manj napak in ve\u010dja usklajenost. Podjetja, ki bodo znanje sistematizirala in ga odprla svojemu timu, bodo delovala opazno hitreje od tistih, ki \u0161e vedno temeljijo na klasi\u010dnih, hierarhi\u010dnih strukturah.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Sporo\u010dilo Martina Sorrella je neizprosno: usoda ogla\u0161evalskih agencij je enaka usodi vseh intelektualnih poklicev. Prilagoditev ni ve\u010d vpra\u0161anje ambicije, temve\u010d golega pre\u017eivetja. Tisti, ki bodo vztrajali pri prodaji svojega \u010dasa, bodo opazovali, kako jim stranke prevzema nekdo, ki prodaja rezultate.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V svetu, kjer tehnologija bri\u0161e razliko med tedni in minutami delovnega procesa, velikost imperija ni ve\u010d zagotovilo za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":57595,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[10149,124,19180,62,19178,37,58,60,38,19179],"class_list":{"0":"post-57594","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-forbes","9":"tag-ljubljana","10":"tag-s4-capital","11":"tag-si","12":"tag-sir-martin-sorrell","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-wpp"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116401699810015190","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/57594","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=57594"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/57594\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/57595"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=57594"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=57594"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=57594"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}