![\"uvoz](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/O-uvoz_iz_Hrvaske-800.webp.webp\")
<\/p>\n\u017diga Debeljak, sedanji predsednik uprave Slovenskega dr\u017eavnega holdinga (SDH) je z\u00a0rosnimi 34 leti\u00a0leta 2005 kot nekak\u0161en \u010dude\u017eni de\u010dek, so pisali mediji, prevzel vodenje uprave Mercatorja, potem ko ga je moral zapustiti sedanji ljubljanski \u017eupan Zoran Jankovi\u0107. \u010cez dobrih \u0161est let je Debeljak odstopil. Tistega leta je imela Skupina Mercator najvi\u0161jo izgubo po letu 1997, v katerem\u00a0je vodenje trgovca prevzel Jankovi\u0107.\u00a0<\/p>\n
Mercator je kupil hrva\u0161ki tajkun Ivica Todori\u0107. Od tedaj, ka\u017eejo podatki dr\u017eavnih statistikov, se je uvoz hrane in pija\u010de iz Hrva\u0161ke mo\u010dno pove\u010dal.\u00a0<\/p>\n
<\/p>\n
Po hrva\u0161kem prevzemu najbolj\u0161ega soseda, sta bili opravljeni dve reviziji Debeljakove zapu\u0161\u010dine v Mercatorju, finan\u010dna in pravna. Dokumenti, ki smo jih pridobili, so zaupni in nosijo oznako poslovna skrivnost in\u00a0doslej niso bili javno razkriti.<\/p>\n
Kaj so ugotovili pri pregledu nekaterih ve\u010dmilijonskih poslov Debeljakove uprave?<\/p>\n
V dokumentaciji lahko preberemo, da je bilo pri pregledu obravnavanih poslov in pridobivanju dokumentacije\u00a0ugotovljeno, da Mercator ni imel urejenega sistema arhiviranja interne dokumentacije ter da so zaposleni shranjevali dokumente na razli\u010dnih mestih – na prenosnikih, fiksnih ra\u010dunalnikih v slu\u017ebi, v fizi\u010dni obliki v lastnih arhivih. <\/p>\n
Dokumentacija, ki naj bi bila shranjena v osebnih arhivih zaposlenih v fizi\u010dni obliki,\u00a0se je za revizijo dostavljala naknadno in njene verodostojnosti\u00a0ni bilo mogo\u010de preveriti oziroma \u010dasa njenega nastanka.\u00a0Zato ni bilo mogo\u010de izklju\u010diti, da bi se v\u00a0od\u0161kodninski to\u017ebi proti odgovornim na\u0161la dokumentacija, ki bi lahko bistveno vplivala na ugotavljanje elementov od\u0161kodninske odgovornosti, so zapisali po pregledu.<\/p>\n
Pogledali smo tri primere investicij\u00a0Mercatorja v \u010dasu, ko ga je vodil \u017diga Debeljak. Te investicije so po njegovem odhodu pregledali tako revizorji dru\u017ebe PWC, kot tudi pravni strokovnjaki. Kaj smo izbrskali iz dokumentacije, ki so jo\u00a0prejeli tudi tedanji nadzorniki?<\/p>\n
1. primer: nakup dru\u017ebe En plus – pomanjkljiva skrbnost uprave<\/p>\n
Revizorji PWC so po pregledu finan\u010dnih in prevzemnih poslov ter ve\u010djih projektov pogledali tudi nakup dru\u017ebe\u00a0En Plus in ugotovili, da bi ta\u00a0\u00bbtransakcija realizirala pri\u010dakovane koristi le, \u010de bi odprli nove bencinske \u010drpalke ob obstoje\u010dih Mercatorjevih centrih in s tem realizirali sinergije. Ob obstoje\u010dih nepremi\u010dninah sta bili do pregleda odprti samo dve bencinski \u010drpalki. <\/p>\n
Ker je bilo vrednotenje En Plus ob transakciji izvedeno ob\u00a0predpostavki, da bodo odprte nove \u010drpalke ob Mercatorjevih centrih, in ker predvideni na\u010drt ni bil realiziran, pri\u010dakovanih koristi iz tega posla, ki bi odtehtale pla\u010dano ceno za transakcijo, ni bilo.\u00ab<\/p>\n
Mercator je, beremo v zaupnih dokumentih, ki smo jih pridobili, tedaj \u017ee dlje \u010dasa razmi\u0161ljal o vstopu na trg naftnih derivatov in idejo realiziral marca 2011. Cenitev prevzemne dru\u017ebe je bila naro\u010dena \u0161ele po potrditvi transakcije nakupa poslovnega dele\u017ea v En Plus. <\/p>\n
Uprava Mercatorja pod vodstvom \u017dige Debeljaka je kupila dele\u017e v En Plus, \u010deprav je vedela, da je kapitalsko neustrezen, razkrivajo\u00a0dokumenti, in ne glede na to, da je tudi posloval negativno ter da so\u00a019 bencinskih servisov dru\u017ebe En Plus le \u0161tirje servisi dosegali rentabilnost poslovanja.<\/p>\n
\u00bbUprava je sklep o nakupu En Plus sprejela 23.5.2011, pri \u010demer je cenitev te dru\u017ebe naro\u010dila \u0161ele 8.6.2011. Kon\u010dno cenitev pa je pridobila \u0161ele po sklenitvi pogodbe v notarskem zapisu, kar ka\u017ee na pomanjkljivo skrbnost uprave v povezavi s sprejemanje odlo\u010ditve o investiciji.\u00ab\u00a0<\/p>\n
2. primer: nakup srbskih dru\u017eb Magnoreks in Sitireks ter zemlji\u0161\u010da v Subotici in Kraljevu – dolo\u010dena ravnanja niso bila ravnanja skrbnega gospodarja<\/p>\n
PWC je glede transakcije \u00bbnakupa dveh srbskih dru\u017eb Magnoreks in Sitireks z namenom pridobitve zemlji\u0161\u010d izvedena\u00a0brez poslovnega na\u010drta, na\u010drtovani centri pa do\u00a0pregleda niso bili zgrajeni. Transakcija je bila izvedena brez cenitvenih poro\u010dil. Od dru\u017ebe Zlata Moneta II sta bili kupljeni zemlji\u0161\u010di v Subotici in Kraljevu\u00a0…\u00ab<\/p>\n
Mercator je v \u010dasu nakupa \u017ee razpolagal s prodajnimi kapacitetami v neposredni bli\u017eini kupljenega zemlji\u0161\u010da v Subotici. Izjave \u010dlanov Debeljakove uprave so se v odgovoru na vpra\u0161anje, kaj je bil namen nakupa v Subotici, razlikovale, so ugotovili po Debeljakovem odhodu po pregledu dokumentacije.\u00a0<\/p>\n
Glede nakupa Magnoreksa in Sitireksa pa so revizorji\u00a0ugotovili, da iz predloga za obravnavo na kolegiju ni bilo razvidno, da bi uprava naredila kakr\u0161nokoli analizo, ki bi prikazovala, kak\u0161en vpliv naj bi dejansko imel nakup teh dveh srbskih dru\u017eb na poslovanje Mercatorja, prav tako ni razvidno, da bi bil sprejet kak\u0161en poslovni na\u010drt, iz katerega bi izhajal namen nakupa teh dveh dru\u017eb oziroma nepremi\u010dnin.<\/p>\n
V\u00a0pravnem pregledu poslov, ki sta ga podpisali dve odvetni\u0161ki pisarni, je zapisano, da je vsekakor mogo\u010de ugotoviti, da dolo\u010dena ravnanja niso bila skrbna ravnanja dobrega gospodarja.<\/p>\n
3. primer: nakup dru\u017ebe Getro – pretirani optimizem bi lahko dosegel stopnjo neskrbnosti in s tem od\u0161kodninske odgovornosti<\/p>\n
Iz poro\u010dila PWC izhaja, v\u00a0kak\u0161ni kondiciji je bil Getro:<\/p>\n
\u00bbKljub poslab\u0161anju tr\u017enega polo\u017eaja podjetja Getro v \u010dasu nakupa je cenitveno poro\u010dilo predvidevalo dolo\u010deno pove\u010danje v obsegu poslovanja. Vrednotenje podjetja Getro s strani KPMG je temeljilo na 2,2 % dolgoro\u010dni rasti. Pri \u010demer je bila v trenutku transakcije prodaja Getro prosto padajo\u010da (prihodki med januarjem in septembrom 2009 so bili 26 % ni\u017eji od primerljivega obdobja leto pred tem), Getro je imel te\u017eave z likvidnostjo, pla\u010devanjem dobaviteljev in je imel te\u017eave z ugledom. Konkurenca na hrva\u0161kem trgu se je pove\u010devala, prav tako pa je cash&carry segment do\u017eivljal padec po Evropi. Getro je v letih 2010, 2011 ustvarjal 45 % manj prihodkov kot na\u010drtovano v \u010dasu cenitve in v letu 2012 50 % manj kot na\u010drtovano.\u00ab\u00a0<\/p>\n
Ta dejstva pri odlo\u010ditvi Debeljakove uprave in pri ocenjevanju scenarija poslovanja po prevzemu Getroja niso bila ustrezno upo\u0161tevana. Stro\u0161ki celotne transakcije so zna\u0161ali ve\u010d kot 190 milijonov evrov, pri \u010demer ni bilo jasno, na kak\u0161en na\u010din naj bi uprava zagotovila, da bi se ta\u00a0investicija pokrila.<\/p>\n
Zlasti resen o\u010ditek\u00a0pa je, da pred sprejetjem sklepa ni bila dokon\u010dana ekonomska analiza in ocena vrednosti ter\u00a0tudi, da je bila izbrana metoda ocenjevanja napa\u010dna. Resen je tudi o\u010ditek, da niso bili ocenjeni vsi riziki, poleg tega je cenitveno poro\u010dilo izhajalo iz predpostavke ni\u010delne realne rasti\u00a0in ne padajo\u010dega prometa, s \u010dimer se je soo\u010dal Getro.\u00a0<\/p>\n
Da je bila predmetna transakcija nejasna (sporna), ka\u017ee tudi to, da v sporo\u010dilu delni\u010darjem (Objava prek sistema Ljubljanske borze Seonet, 18. decembra leta 2009) uprava ni \u017eelela razkriti\u00a0vseh relevantnih dejstev delni\u010darjem Mercatorja, med drugim na primer o prevzetju\u00a0obveznosti Getroja, ki je sicer imel le devet nepremi\u010dnin, na katerih je bil mogo\u010d vpis hipotek prvega reda, na vseh preostalih pa so bile \u017ee vpisane pravice tretjih (hipoteke v korist EBRD in RBA).<\/p>\n
Kot so povzeli v pravnem mnenju po pregledu poslov uprave \u017dige Debeljaka,\u00a0\u00bbje uprava v vseh treh obravnavanih primerih investicij zavzela zelo optimisti\u010dna pri\u010dakovanja glede razvoja na\u010drtovanih poslov (En Plus, Getro) oziroma gibanja vrednosti nepremi\u010dnin (Subotica). Tak, zdi se pretiran, optimizem bi lahko \u017ee dosegel stopnjo neskrbnosti in s tem od\u0161kodninske odgovornosti\u00a0… Zaradi dolo\u010denih neskladij oziroma nelogi\u010dnosti v dokumentaciji, ne moremo izklju\u010diti odgovornosti prej\u0161nje uprave za nastale izgube v navedenih poslih.\u00ab<\/p>\n
Pro\u0161njo za komentar \u017dige Debeljaka (zanimalo nas je, ali je seznanjen z ugotovitvami in kako odgovarja na to, da ni delal s skrbnostjo dobrega gospodarja) smo naslovili na SDH, od koder so nam odgovorili, da \u00bbvpra\u0161anja ne sodijo v njihovo pristojnost, zato naj jih naslovimo na\u00a0pristojno institucijo\u00ab. V odgovoru, katera institucija je to, pa so\u00a0pojasnili, da je to naro\u010dnik revizije.<\/p>\n
Kaj pa Gorenje in SDH?<\/p>\n
\u017diga Debeljak je bil dolga leta zaposlen tudi v Gorenju. Kako se je odrezal tam, razkriva \u010dlanek z naslovom Kitajci so\u00a0dali Debeljaku rde\u010di karton, o katerem je pisala Mladina.<\/a>\u00a0<\/p>\n Zdaj Debeljak vodi SDH, ki upravlja 13 milijard dr\u017eavnega premo\u017eenja. Ena od pomembnih nalo\u017eb krovnega upravljavca dr\u017eavnega premo\u017eenja je tudi Petrol, v katerem ima dr\u017eava sicer najve\u010dji dele\u017e, a je\u00a0kljub temu SDH izgubil upravljalski nadzor nad najve\u010djim naftnim trgovcem pri nas.\u00a0<\/p>\n Zgodila pa se mu je tudi afera, ki so jo odkrili policisti po naklju\u010dju in zaradi katere so v SDH zaustavili nekatere teko\u010de posle. Policija je namre\u010d odkrila zdru\u017ebo, ki je osumljena razli\u010dnih malverazij, na vrhu seznama osumljenih kaznivih dejanj pa je (zdaj \u017ee nekdanji) direktor holdinga ter tudi odvetnik, s katerim se je SDH pod Debeljakovim vodstvom odlo\u010dil sodelovati.<\/p>\n Malverzacij niso odkrili med morebitnim internim nadzorom.\u00a0<\/p>\n
![\"Ljubljana,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/H-67a36b3ec2b7d5fca721443b_67a08aa35cad6b4e74feb614_https2F2Fpublic2Fimages_2F67a0823fd1818-400.webp.webp\")
<\/p>\n