{"id":589,"date":"2026-02-22T14:01:09","date_gmt":"2026-02-22T14:01:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/589\/"},"modified":"2026-02-22T14:01:09","modified_gmt":"2026-02-22T14:01:09","slug":"evropa-se-obraca-stran-od-ameriskega-orozja-a-pot-ni-enostavna","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/589\/","title":{"rendered":"Evropa se obra\u010da stran od ameri\u0161kega oro\u017eja \u2013 a pot ni enostavna"},"content":{"rendered":"

\"Mock<\/p>\n

Nem\u010dija, Francija in \u0160panija \u017ee skoraj desetletje skupaj razvijajo prihodnji zra\u010dni bojni sistem (FCAS), ki naj bi do leta 2040 nadomestil letala eurofighter in rafale. Foto: Reuters<\/p>\n

Evropa se obra\u010da stran od ameri\u0161kega oro\u017eja \u2013 a pot ni enostavna<\/p>\n

Berlin je odlo\u010dil: novih ameri\u0161kih bojnih letal ne bo. Nem\u010dija bo prihodnja obrambna naro\u010dila usmerjala k evropskim in doma\u010dim dobaviteljem. Toda kaj to v praksi pomeni za dr\u017eavo, ki nima lastnega bojnega letala, njen klju\u010dni skupni projekt s Francijo in \u0160panijo pa razpada?<\/p>\n

Trumpova retorika o uporabi sile za\u00a0priklju\u010ditev\u00a0Grenlandije je v evropskih prestolnicah spro\u017eila ve\u010d kot le diplomatski nemir. Spremenila je konkretne obrambne odlo\u010ditve. Nem\u010dija ne na\u010drtuje nakupa dodatnih ameri\u0161kih bojnih letal F-35 in daje prednost evropski ter doma\u010di voja\u0161ki opremi. A za tem na videz preprostim zasukom se skriva zapletena mre\u017ea tehnolo\u0161kih odvisnosti, industrijsko-politi\u010dnih rivalstev in strate\u0161kih dilem, ki jih Evropa \u0161e zdale\u010d ni razre\u0161ila.<\/p>\n

Kriza FCAS: evropski projekt na razpotju<\/p>\n

Nem\u010dija, Francija in \u0160panija \u017ee skoraj desetletje skupaj razvijajo prihodnji zra\u010dni bojni sistem (FCAS), ki naj bi do leta 2040 nadomestil letala eurofighter in rafale. Program je zastal zaradi globokih nesoglasij med industrijskima velikanoma Airbus in Dassault. Slednji vztraja, da bi letalo lahko zgradil sam \u2013 in zahteva, da ve\u010dina delovne sile ostane v Franciji.<\/p>\n

<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

izguba komunikacije<\/p>\n

Kako deluje Gazpromova alternativa starlinku in zakaj so ruski vojaki obupani<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Nem\u0161ki kancler Friedrich Merz je medtem nakazal, da bi Berlin zaradi zapletov lahko v celoti opustil projekt. Izpostavil je, da ima Francija kot jedrska sila \u00bbdruga\u010dne potrebe\u00ab\u00a0kot Nem\u010dija in \u0160panija. Francoski predsednik Emmanuel Macron se s tem ne strinja. \u00bbMi Evropejci imamo, \u010de razumemo smer, v katero nas vodi zgodovina, interes za standardizacijo, poenostavitev in s tem skupni model,\u00ab\u00a0je poudaril. Odlo\u010ditev o prihodnosti projekta naj bi padla do konca meseca.<\/p>\n

Luigi Scazzieri, vi\u0161ji analitik na In\u0161titutu Evropske unije za varnostne \u0161tudije (EUISS), je za Euronews\u00a0povedal, da bi Francija FCAS lahko dokon\u010dala tudi sama \u2013 predvsem zato, ker novo letalo nujno potrebuje. Za Nem\u010dijo pa vidi tri mo\u017enosti: razvoj lastnega bojnega letala (kar ocenjuje kot zelo malo verjetno), pridru\u017eitev britansko-italijansko-japonskemu programu GCAP ali nakup novih ameri\u0161kih F-35. Ob tem opozarja, da na trgu trenutno ni evropskega ekvivalenta F-35.<\/p>\n

<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

Vojna v Ukrajini<\/p>\n

Prilo\u017enost za ukrajinski preboj? Rusi zaradi blokade starlinka prisiljeni v umik<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

F-35: mednarodni projekt, a klju\u010de imajo v ZDA<\/p>\n

F-35 pogosto velja za izklju\u010dno ameri\u0161ki proizvod, a resnica je bolj zapletena. Letalo je skupaj razvilo osem dr\u017eav. Velika Britanija je bila klju\u010dna partnerica z nalo\u017ebo okoli 2,5 milijarde dolarjev;\u00a0Rolls-Royce je med drugim razvil sistem za navpi\u010dno pristajanje za razli\u010dico F-35B. Italija in Nizozemska sta prispevali pri razvoju\u00a0komponent in sistemov,\u00a0Italija je celo pridobila lastno monta\u017eno linijo v Cameri, kjer za evropski trg sestavlja letala. Tur\u010dija je bila sprva eden ve\u010djih dobaviteljev komponent, a jo je Washington leta 2019 iz programa izklju\u010dil, ko so Turki kupili ruski\u00a0protiraketni\u00a0sistem\u00a0S-400.<\/p>\n

Kljub temu bistvo letala ostaja trdno v ameri\u0161kih rokah. Motor F135 (Pratt & Whitney), radar APG-81, stealth obloga in programska oprema so visoko ob\u010dutljive, strogo za\u0161\u010ditene ameri\u0161ke tehnologije. Tudi zato v Italiji ne proizvajajo letal, temve\u010d jih sestavljajo iz uvo\u017eenih komponent iz ZDA. Prav tako nobena evropska dr\u017eava letal ne more vzdr\u017eevati ali posodabljati brez ameri\u0161ke odobritve in podpore. Tudi to je klju\u010dni razlog, da evropske vlade vse bolj odklanjajo nadaljnje nakupe.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Prelet<\/p>\n

Stopnjevanje napetosti<\/p>\n

ZDA v zadnjih 24 urah na Bli\u017enji vzhod poslale ve\u010d kot 50 bojnih letal<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Nem\u010dija se je leta 2022, ko je v Beli hi\u0161i sedel Joe Biden, sicer odlo\u010dila za nakup 35 letal F-35, da bi upokojila zastarele tornade. Tiskovni predstavnik nem\u0161kega obrambnega ministrstva je potrdil, da bo Berlin obstoje\u010de pogodbe spo\u0161toval \u2013 novih naro\u010dil pa ne na\u010drtuje. F-35A, razli\u010dica, ki jo bo prejela Nem\u010dija, je certificirana za no\u0161enje jedrske bombe B61-12, kar pomeni, da bodo ta letala v okviru novega Natovega dogovora o delitvi jedrskega oro\u017eja\u00a0najverjetneje namenjena zlasti tej nalogi. To pomeni, da jih bodo mobilizirali\u00a0izklju\u010dno v primeru najhuj\u0161e eskalacije.<\/p>\n

Berlin i\u0161\u010de izhod<\/p>\n

Trumpov drugi mandat je v evropsko-ameri\u0161ke odnose vnesel strukturno negotovost, ki presega navadno diplomatsko trenje. Washington je pod njegovo taktirko do temeljev zamajal zaupanje v zanesljivost ZDA kot partnerja v Natu \u2013 in ravno ta negotovost je v Berlinu spro\u017eila sistemski premik. Po vladnih dokumentih bo velika ve\u010dina prihajajo\u010dih nem\u0161kih obrambnih naro\u010dil \u0161la evropskim ali doma\u010dim proizvajalcem. Le okoli 8 odstotkov na\u010drtovanih ve\u010djih naro\u010dil je predvidenih za ameri\u0161ke dobavitelje \u2013 in to le tam, kjer evropska industrija preprosto ne zmore zagotoviti ustrezne alternative.<\/p>\n

Upokojeni polkovnik Bundeswehra in predsednik EuroDefense Ralph Thiele meni, da bi bila za Nem\u010dijo najbolj\u0161a razpolo\u017eljiva alternativa FCAS\u00a0prav pridru\u017eitev programu GCAP. Scazzieri je pri tem zadr\u017ean: \u00bbSodelovanje poteka\u00a0dobro, zato vklju\u010ditev Nem\u010dije ne bo lahka.\u00ab<\/p>\n

Britanski diplomati medtem opozarjajo, da so ZDA \u0161e naprej hrbtenica Nata in da so za evropsko varnost dobri odnosi z Washingtonom najbolj realna mo\u017enost. Nekateri analitiki ocenjujejo, da se Evropa do polne obrambne samostojnosti ne bo dokopala vsaj \u0161e desetletje. Toda kritiki jim odgovarjajo z eno pomenljivo opazko: to ni razlog, da mora Evropa tudi v tem desetletju vse svoje upe polo\u017eiti v Washington.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nem\u010dija, Francija in \u0160panija \u017ee skoraj desetletje skupaj razvijajo prihodnji zra\u010dni bojni sistem (FCAS), ki naj bi do…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":590,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[65,66,553,551,552,408,440,526,493,37,38,405,554,555],"class_list":{"0":"post-589","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-europe","9":"tag-evropa","10":"tag-evropska-obramba","11":"tag-f-35","12":"tag-fcas","13":"tag-grenlandija","14":"tag-mednarodni-odnosi","15":"tag-nato","16":"tag-nemcija","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenscina","19":"tag-trump","20":"tag-vojaska-tehnologija","21":"tag-zracni-bojni-sistem"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/589","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=589"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/589\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/590"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=589"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=589"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=589"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}