![\"gradnja](\"\/media\/img\/0e\/f1\/b59f3ea243dd69654bfd.jpeg\"\/)
<\/p>\nGraditelja lahko delno za\u0161\u010diti banka, \u0161\u010diti ga tudi zakonodaja, a kljub temu lahko ostane brez vsega, medtem ko jo izvajalec odnese brez ve\u010djih posledic. \u010ce nima premo\u017eenja, mu nih\u010de ni\u010d ne more.<\/p>\n
Dru\u017eina je za gradnjo monta\u017ene hi\u0161e na klju\u010d sklenila pogodbo\u00a0s samostojnim podjetnikom in najela skoraj 100.000 evrov kredita, ki je bil zavarovan s hipoteko na novogradnji. Na banki so se tudi dogovorili, da bo kredit \u010drpan postopno, skladno z napredovanjem gradnje.<\/p>\n
\u017dal se je zapletlo \u017ee zelo zgodaj. Najprej so ban\u010dniki dru\u017eino obvestili, da mora kredit, ker gre za monta\u017eno hi\u0161o na klju\u010d, \u010drpati v enem mesecu od podpisa pogodbe in ne postopno, zato so samostojnemu podjetniku nakazali celotni kredit ob za\u010detku del.\u00a0Zakaj so si\u00a0premislili, mu na banki niso nikoli pojasnili.<\/p>\n
Ko je bila hi\u0161a s streho postavljena, a \u0161e vedno brez oken in vrat in kakr\u0161nih koli drugih del v notranjosti, so delavci z gradbi\u0161\u010da izginili, dru\u017eina pa je kmalu po tistem dobila obvestilo o osebnem ste\u010daju samostojnega podjetnika.<\/p>\n
Ostali so z nedokon\u010dano hi\u0161o in prakti\u010dno celotnim kreditom, ki ga je bilo treba ne glede na vse banki vrniti. \u00a0<\/p>\n
To je le ena od zgodb, ki se ni kon\u010dala dobro za naro\u010dnika storitev, medtem ko jo je samostojni podjetnik odnesel relativno dobro. V ste\u010dajnem postopku se je namre\u010d izkazalo, da nima prav nobenega premo\u017eenja, iz katerega bi bili lahko upniki popla\u010dani.<\/p>\n
Vpra\u0161anje je, kako se naro\u010dniki storitev, sploh ko gre za ve\u010dje zneske, kot je zagotovo gradnja dru\u017einske hi\u0161e, zavarujejo, \u0161e bolj pa je pomembno vpra\u0161anje, ali jih zakonodaja sploh \u0161\u010diti in kak\u0161ne mo\u017enosti jim zagotavlja v primerih, ko izvajalci preprosto izginejo z denarjem, ne da bi opravili storitev in izpolnili svoje obveznosti.<\/p>\n
Nekatere banke izvajalca preverijo, druge ne<\/p>\n
Vpra\u0161anje je tudi, kak\u0161no vlogo imajo v tak\u0161nih primerih banke, ki odobrijo 100 tiso\u010d evrske kredite in zneske naka\u017eejo obrtnikom, ne da bi jih preverile. Mimogrede povejmo, da je bila banka, pri kateri je dru\u017eina dobila kredit, kasneje prodana eni od ve\u010djih bank.<\/p>\n
Kot smo izvedeli v bankah OTP in De\u017eelni banki Slovenije, izvajalcev gradnje, ki jim bodo nakazali odobreni kredit, ne preverjajo. “Banka pri odobritvi stanovanjskega kredita za gradnjo hi\u0161e ne preverja izvajalca gradnje, saj gre za pogodbeno razmerje med investitorjem in izvajalcem, v katerega banka ne posega. Pred namenskim \u010drpanjem kredita banka preveri, ali je transakcijski ra\u010dun upravi\u010denca do pla\u010dila blokiran; v primeru blokade sredstev ne sprosti,” pojasnijo v OTP.<\/p>\n
Druga\u010de pa je v NLB, kjer pravijo, da pri financiranju hi\u0161 na klju\u010d dosledno upravljajo tveganja in “tak\u0161no financiranje omogo\u010damo praviloma le v primerih, ko gradnjo izvajajo preverjeni izvajalci z referen\u010dnega seznama”.<\/p>\n
Med njihovimi pogoji za odobritev in \u010drpanje kredita je tudi, “da je projekt zasnovan tako, da bo objekt dokon\u010dan do zadnje gradbene faze”. V postopku odobritve NLB presoja pogodbeno dokumentacijo, finan\u010dno konstrukcijo ter vrednost nepremi\u010dnine v gradnji na podlagi strokovne cenitve ob predpostavki dokon\u010danosti.<\/p>\n
Sicer pa v vseh treh bankah priporo\u010dajo postopno \u010drpanje kredita, kar omogo\u010da nadzor nad izvedbo, izpla\u010dila pa se ve\u017eejo na potrjene faze gradnje. \u010ce je predvideno celotno izpla\u010dilo izvajalcu ob za\u010detku gradnje, pa OTP banka zahteva avansno garancijo.<\/p>\n
V De\u017eelni banki Slovenije primera, ko izvajalec ne bi kon\u010dal hi\u0161e, za gradnjo katere je odobrila kredit, \u0161e niso imeli. \u010ce bi do tega pri\u0161lo, pa bi, tako kot navajajo tudi v drugih dveh bankah, nastale razmere re\u0161evali skupaj s kreditojemalcem. “V primeru neizpolnitve obveznosti izvajalca banka skupaj s kreditojemalcem pristopi k iskanju ustreznih re\u0161itev za dokon\u010danje projekta, pri \u010demer je cilj za\u0161\u010dita stranke in ohranitev vrednosti zavarovanja,” dodajajo v NLB.<\/p>\n
Poslovno razmerje je prostovoljno<\/p>\n
Naro\u010dnika oziroma graditelja na papirju \u0161\u010diti tudi zakonodaja, pravice ima tudi v okviru ste\u010dajnega postopka, pa vendar v praksi ni nujno, da bo pri uveljavljanju pravic uspe\u0161en. Ali kot pravijo na ministrstvu za pravosodje: “Treba je zlasti upo\u0161tevati, da sta ob\u010dan in s. p. v poslovno razmerje vstopila prostovoljno, in sicer tako, da sta pred za\u010detkom gradnje sklenila dogovor oziroma pogodbo o gradnji (gradbeno pogodbo, ki je ena od vrst podjemne pogodbe), s katero sta uredila medsebojne pravice in obveznosti”.<\/p>\n
To med drugim pomeni, da je treba po navedbah ministrstva “morebitne te\u017eave pri izvedbi in dokon\u010danju predvideti vnaprej ter \u017ee v pogodbi dogovoriti obi\u010dajne oblike zavarovanj za tovrstne posle”. \u00a0<\/p>\n
Naro\u010dnik se lahko zavaruje tako, da se z izvajalcem dogovori za delna popla\u010dila glede na obseg opravljenega dela, za zavarovanja, \u010de dela ne bodo dokon\u010dana, ali bo izvajalec z deli zamujal. Na ministrstvu dodajajo \u0161e, da je treba upo\u0161tevati gradbeno zakonodajo, ki dolo\u010da pogoje za izvajalce in njihove obveznosti.<\/p>\n
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Podobno navajajo tudi na gospodarskem ministrstvu, kjer izpostavljajo na\u010delo pogodbene svobode, ki ga\u00a0opredeljuje 3. \u010dlen obligacijskega zakonika. Ta dolo\u010da, da udele\u017eenci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi na\u010deli. “Skladno s tem se stranke same odlo\u010dijo, s kom bodo sklenile pogodbo, kak\u0161na bo njena vsebina in kako bodo uredile medsebojna razmerja. Zato tudi vsaka stranka sama nosi tveganje, \u010de si izbere nezanesljivega ali neizku\u0161enega poslovnega partnerja”.<\/p>\n
Priporo\u010dajo, da “ob\u010dani vpogledajo v poslovni register, ki je javno objavljen na spletnih straneh AJPES, kjer lahko pridobijo podatke o tem, ali je podjetnik aktiven ali v postopku izbrisa, preverijo likvidnost njegovega poslovanja (ali ima s.p. blokirane transakcijske ra\u010dune) in ocenijo njegovo finan\u010dno uspe\u0161nost iz objavljenega letnega poro\u010dila. Prav tako je priporo\u010dljivo preveriti seznam nepla\u010dnikov FURS in morebitne objave v postopkih insolventnosti”.<\/p>\n
Osebni ste\u010daj in prijava terjatev<\/p>\n
A ni\u010d od na\u0161tetega ne pomaga, \u010de izvajalec \u010dez no\u010d prijavi osebni ste\u010daj. Upniku preostane le, da se vklju\u010di v ste\u010dajni postopek, tako da prijavi terjatve. “\u010ce \u017eeli upnik dose\u010di, da bo njegova terjatev v postopku osebnega ste\u010daja obravnavana, jo mora prijaviti. Upravitelj se mora o prijavljenih terjatvah dolo\u010dno izre\u010di, ali jih priznava ali prereka,” pojasnijo na pravosodnem ministrstvu.<\/p>\n
V naslednjem koraku pa “sodi\u0161\u010de s sklepom o preizkusu terjatev odlo\u010di, katere terjatve so dokon\u010dno priznane oziroma prerekane, ter tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek oziroma vlo\u017eiti to\u017ebo za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve”.<\/p>\n
\u010ce je torej upnikova terjatev ali pravica, ki jo je prijavil v postopku osebnega ste\u010daja, prerekana, bo upnika sodi\u0161\u010de napotilo k vlo\u017eitvi to\u017ebe za ugotovitev obstoja svoje terjatve oziroma pravice.<\/p>\n
Upniki so popla\u010dani glede na vrsto terjatev, ki so jim bile v postopku priznane, dokler pa ste\u010dajni postopek traja, kot pravijo na zbornici upraviteljev, upnik zasebne to\u017ebe proti podjetniku ne more vlo\u017eiti, lahko uveljavlja terjatev samo v okviru postopka ste\u010daja.<\/p>\n
Izbira preverjenega izvajalca<\/p>\n
Upnik lahko na koncu le \u010daka, kako se bo razvil ste\u010dajni postopek in upa, da bo imel sre\u010do ter dobil terjatev povrnjeno, \u010de ne v celoti\u00a0pa vsaj delno.<\/p>\n
Druga, bolj varna mo\u017enost je, da pogodbo o gradnji hi\u0161e sklene s preverjenim ve\u010djim izvajalcem z dolgoletno tradicijo, ki lahko ponudi ustrezne garancije, ki ima dobro bonitetno oceno, se lahko izka\u017ee z veliko referencami in obsegom poslovanja. Tak izvajalec ali v primeru monta\u017enih hi\u0161, preverjen proizvajalec, ne bo izginil \u010dez no\u010d.<\/p>\n
katarina.n.mal@styria-media.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Graditelja lahko delno za\u0161\u010diti banka, \u0161\u010diti ga tudi zakonodaja, a kljub temu lahko ostane brez vsega, medtem ko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":59085,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[4971,12671,19519,19520,59,61,3324,62,37,58,60,38,19521],"class_list":{"0":"post-59084","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-banka","9":"tag-gradnja-hise","10":"tag-kredit-za-gradnjo-hise","11":"tag-osebni-stecaj","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-samostojni-podjetniki","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-stecajni-upravitelj"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116408451293996058","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/59084","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=59084"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/59084\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/59085"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=59084"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=59084"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=59084"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}