francosko predsedni\u0161ko limuzino<\/a>. In tako, kot je veljalo za ve\u010dino francoskih predsedni\u0161kih limuzin, je DS N\u00b08 dostopen vsem, ki si ga \u017eelijo parkirati v svoji gara\u017ei, \u010de so le pripravljeni zanj od\u0161teti od 58.800 do 76.600.<\/p>\n![\"DS](\"\/media\/img\/4e\/2c\/9b99ea739e3ea9c4ba1c.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Posebni avtomobil<\/p>\n
Kot se za francosko znamko spodobi, je njen admiralski model DS N\u00b08 oblikovno \u0161e bolj samosvoj kot njeni drugi avtomobili in zdru\u017euje elemente limuzine, fastbacka in kri\u017eanca. Poleg tega je z dol\u017eino 4,82 metra in vi\u0161ino 1,58 metra eden ve\u010djih predstavnikov svojega razreda in tudi eden ve\u010djih avtomobilov na elektri\u010dni platformi STLA, na kateri je doslej nastalo \u017ee veliko avtomobilov skupine Stellantis, od peugeotov 3008 in 5008 do citro\u00ebna C5 aircrossa ali opla grandlanda.<\/p>\n
DS N\u00b08 zato kljub nizki silhueti na cesti deluje precej impozantno in tudi pritegne veliko pogledov. Na karoseriji z odli\u010dnim koli\u010dnikom zra\u010dnega upora \u0161e posebej izstopa prednji del z zna\u010dilnim svetlobnim podpisom. Tega tvorijo tridelni \u017earometi, klinaste navpi\u010dne dnevne lu\u010di, ki se nadaljujejo v ozke vodoravne \u017earomete, med njimi pa je maska z osvetljeno mre\u017eo iz navpi\u010dnih \u010dlanov in logotipom znamke. Podobno je osvetljen tudi zadek avtomobila.<\/p>\n
![\"DS](\"\/media\/img\/86\/cc\/b4058484de4a024965c6.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Zanimivo je, da tudi v notranjosti, vsaj na prvi pogled in z redkimi izjemami, ne boste na\u0161li veliko elementov drugih avtomobilov iz skupine. DS Automobiles je o\u010ditno v tem pogledu ohranil status posebne znamke, ki si lahko dovoli precej\u0161nja odstopanja v smer razko\u0161ja in posebnih oblik.<\/p>\n
Kabina je v celoti urejena v usnju, kar ostane, pa so povr\u0161ine iz kakovostne matirane plastike. Veliko je tudi povsem samosvojih elementov, denimo osvetlitev z \u017earki na sredinskem grebenu, \u0161irok in neposredno v armaturno plo\u0161\u010do integriran 16-pal\u010dni zaslon infotainmenta ali samosvoje oblikovana stikala za upravljanje \u0161ip. Predvsem pa izstopa presenetljivo velik in le malce prisekan volanski obro\u010d s \u0161tirimi zelo ozkimi kraki\u00a0 v obliki \u010drke X.<\/p>\n
![\"DS](\"\/media\/img\/61\/cc\/3dd80999b30ce66903e0.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Oblikovalci so veliko pozornosti posvetili tudi ambientalni osvetlitvi kabine, ki pride do izraza predvsem pono\u010di, za prijetno razsvetljavo podnevi pa poskrbi tudi samozatemnitvena panoramska son\u010dna streha. Za dober zvok v odli\u010dno izolirani kabini pa poskrbi tudi hi-fi ozvo\u010denje hi\u0161nega dobavitelja Focal 3D Electra. Za prtljago pa prtlja\u017enik s solidno prostornino 620 litrov in dostopom skozi velika peta vrata.<\/p>\n
Izlet v zgodovino<\/p>\n
Tak\u0161en je torej avtomobil francoskega predsednika. Pomislili smo, kam bi se lahko iz Ljubljane odpeljal na enodnevni opravek. Morda primerjava s predsednikom ni ravno najbolj primerna, saj nas obelisk na Trgu francoske revolucije v Ljubljani spominja, da smo si Slovenci dr\u017eavnost s Francozi delili predvsem v \u010dasu Ilirskih provinc. Tedaj pa je Franciji vladal cesar Napoleon Bonaparte.<\/p>\n
![\"DS](\"\/media\/img\/a2\/5e\/426839561e03425ec4e1.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Iz Ilirskih provinc je sicer bila Napoleonova sr\u010dna izbranka Emilija, ki se je v Idriji spominjajo kot “pasje grofice”, a ga v Ljubljani dejansko ni bilo. Bili pa so drugi ugledni Francozi, denimo prvi guverner mar\u0161al Marmont, ali pa zadnji guverner Joseph Fouche, ki je poskrbel za njihovo likvidacijo. Morda bi bil slednji \u0161e najbolj primeren kot nekdo, ki bi moral na hitro odpotovati mirit nemirne podlo\u017enike. Navsezadnje mu je “krizni management” \u0161el dobro od rok, saj je bil v svoji ble\u0161\u010de\u010di karieri med drugim tudi policijski minister in vohun, znan pa je bil tudi po ne ravno ne\u017enem zatrtju vstaje v Lyonu.<\/p>\n
Kam pa bi se morda moral Joseph Fouche na hitro odpraviti? Glede na obljubljeni doseg DS N\u00b08 smo si izbrali Pulj. Morda v Pulj, ki se z oddaljenostjo dobrih 200 kilometrov zdi idealen za preskus dosega, ki ga omogo\u010dajo njegove baterije. Razlog za pot? Istra je bila v \u010dasu francoskih vojn po dolgem \u010dasu prvi\u010d spet zares zdru\u017eena. Njen obmorski zahodni del je bil pred tem v oblasti Benetk, notranji vzhodni del pa v oblasti Avstrije. Glede na to, da je bilo razmerje med obema deloma pogosto zelo napeto, bi se prav lahko zgodilo, da bi se moral Fouche tam ukvarjati s kak\u0161nimi nemiri.<\/p>\n
![\"DS](\"\/media\/img\/84\/ed\/c026383e0ec9c5eb8ed9.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Elektri\u010dna tehnika<\/p>\n
In zato bi moral biti tam hitro. Fouche bi v Pulj seveda odjezdil na konju, danes pa se avtomobil, kot je DS N\u00b08, zdijo kot ustvarjeni za to. DS N\u00b08 namre\u010d ni le slogovno izpiljen avtomobil, ampak ima tudi solidno elektri\u010dno vozno tehniko, ki je usklajena z ekolo\u0161kimi pri\u010dakovanji evropske birokracije.<\/p>\n
Na voljo so tri pogonske razli\u010dice, ena s kraj\u0161im in dve s podalj\u0161anim dosegom, in Fouche bi gotovo izbral najmo\u010dnej\u0161o s \u0161tirikolesnim pogonom. Tak\u0161no, kot smo jo preskusili tudi mi. Dva elektromotorja, po eden na vsaki premi, razvijata skupno mo\u010d 257 kilovatov (to bi bilo enako natanko 350 ‘konjem’) in navor 509 njutonmetrov.<\/p>\n
![\"DS](\"\/media\/img\/5b\/48\/05a98f7ebf686ae88fcd.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Mo\u010di je torej veliko, predvsem pa ve\u010d kot dovolj za vsakdanje vo\u017enje, ko zares ne za\u010dutite ob\u010dutka pomanjkanja mo\u010di. Prav nasprotno. A pogon ima kljub vsemu opraviti z dobrimi 2.400 kilogrami prazne in 2.800 kilogrami skupne mase, zato kak\u0161ne posebne \u0161portnosti ni pri\u010dakovati. Namesto \u0161portne ostrine zato DS N\u00b08 zagotavlja predvsem ob\u010dutek lahkotnega in spro\u0161\u010denega kri\u017earjenja, tako na avtocesti, kjer do izraza pride tudi odli\u010dna zvo\u010dna izolacija karoserije, kot tudi na ovinkastih pode\u017eelskih cestah.<\/p>\n
K temu gotovo pripomore tudi vzmetenje. Podvozju z McPhersonovima vzmetnima nogama spredaj in ve\u010dvodilno premo zadaj namre\u010d pomaga tudi sistem Active Scan. Ta s pomo\u010djo kamere in tipal ter merilnikov pospe\u0161kov spremlja povr\u0161ino cesti\u0161\u010da in preko centralnega ra\u010dunalnika in motoriziranega elektromagnetnega ventila za upravljanje pretoka olja med komorami bla\u017eilnikov vzmetenje neprestano prilagaja podlagi. Vo\u017enja tudi preko slabih cest z luknjami je zato za voznika in potnike precej mirno do\u017eivetje.<\/p>\n
![\"DS](\"\/media\/img\/b9\/8f\/903bed04364767da846b.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Soliden je tudi nabor asisten\u010dnih sistemov, med katerimi je tudi u\u010dinkovit prikaz no\u010dnega pogleda. Pravzaprav gre za nabor sistemov, ki smo jih bolj ali manj \u017ee spoznali v avtomobilih iz skupine Stellantis. U\u010dinkovit je tudi sistem za polavtonomno vo\u017enjo, vendar ljub temu, da v splo\u0161nem dobro deluje, nujno potrebuje stalno nadzor voznika. Med vo\u017enjo smo namre\u010d ugotovili, da zvesto spremlja tudi znamke za omejitev hitrosti, in\u00a0 \u017eal tudi njihove pribli\u017eke. \u017dal brez vpra\u0161anja vozniku pogosto hitrost vo\u017enje tudi samodejno prilagodi tem la\u017enim znakom, kar je na prehitevanem pasu avtoceste lahko celo nevarno.<\/p>\n
Soliden doseg<\/p>\n
Pogonski sklop je torej zmogljiv, zmogljiva pa je tudi baterije, iz katere se napaja. DS N\u00b08 je namre\u010d opremljen z veliko baterijo s kapaciteto 97 kilovatnih ur, ki mu teoreti\u010dno zagotavlja ve\u010d 750 kilometrov dosega v mestnem okolju in do 500 kilometrov dosega na avtocesti.<\/p>\n
![\"DS](\"\/media\/img\/a2\/37\/48fea5afb4f2b5b25d3d.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Proti Pulju smo se odpeljali po avtocesti, najprej po slovenski do Kopra, po kratkem skoku \u010dez primorske hribe, pa smo pot nadaljevali po istrskem ipsilonu. Ena od lastnosti avtomobilskega ra\u010dunalnika v DS N\u00b08 je, da v kombinaciji z nastavljeno destinacijo v navigacijski napravi lahko predvidi, kak\u0161no bo stanje baterije na cilju poti.<\/p>\n
V Ljubljani je sistem predvideval, da bo na cilju v bateriji ostalo \u0161e 51 odstotkov elektrike. Ko smo se pripeljali v Pulj, podatek ni dosti odstopal. Ob porabi 19,5 kilovatne ure na sto kilometrov smo v sredi\u0161\u010du Pulja namre\u010d po 204 kilometrih vo\u017enje ugotovili, da nam je ostalo \u0161e 49 odstotkov elektrike. Sistem je predvidel tudi, da nam je do prazne baterije ostalo \u0161e 257 kilometrov dosega, dovolj torej za vrnitev v Ljubljano.<\/p>\n
![\"DS](\"\/media\/img\/f5\/27\/5ff85a065ecdd1623814.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Oziroma bi bilo dovolj, \u010de se ne bi odpeljali \u0161e do Motovuna, istrskega mesteca na gri\u010du, ki je znano predvsem po poletnem filmskem festivalu. Med drugim pa ima tudi omembe vredno avtomobilsko zgodovino. Morda niste vedeli, da v Motovunu se je rodil ameri\u0161ki dirka\u010d Mario Andretti. Njegovi stra\u0161i so v Motovunu imeli kmetijo, ki so jo morali v viharnih povojnih letih zapustiti in se podati med “ezule”. Po nekaj letih so se ustalili v ZDA, kjer se je njihov sin Mario vpisal na panteon avtomobilskih prvakov.<\/p>\n
Mogo\u010de bi bil slikoviti Motovun v\u0161e\u010d tudi Josephu Foucheju \u2013 njegov konj bi se pa\u010d nekje moral spo\u010diti – ali pa literatu Charlesu Nodierju, ki je v Ljubljani tudi pre\u017eivel nekaj let. Nam pa je izlet do njega vzel ravno toliko kilometrov, da smo, \u010deprav bi morda lahko celo uspeli pripeljati do Ljubljane, v Kopru raje dopolnili baterijo. \u010cakala nas je namre\u010d pot po avtocesti do Ljubljane, ki bi lahko zahtevala ve\u010d elektrike kot razgibane istrske ceste.<\/p>\n
![\"DS](\"\/media\/img\/01\/72\/1e4f773df1d595b0fc4f.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
DS N\u00b08 sicer ne razpolaga z bliskovito hitrim polnilnikom, tako kot nekateri tekmeci, vendar je tudi 160 kilovatov povsem solidna mo\u010d, \u010de jo lahko izkoristimo. Kot je pokazal preskus, je to mo\u017eno, a tudi v hladni zimski no\u010di in brez toplotne predpriprave baterije, je polnjenje potekalo z mo\u010djo okrog 90 kilovatov. To pomeni, da za dopolnitev kapacitete do 80 odstotkov zadostuje pol do tri\u010detrt ure. Na AC priklju\u010dku pa polnjenje poteka z mo\u010djo 11 kilovatov in dobrih \u0161est ur zadostuje, da je baterija spet polna.<\/p>\n
Politik, kakr\u0161en je Joseph Fouche, bi danes torej za opravek, ki bi mu v njegovem \u010dasu vzel nekaj dni, lahko porabil le en dan, poleg tega pa bi potoval udobno in v elektri\u010dnem slogu, kakr\u0161en o\u010ditno priti\u010de tudi francoskemu predsedniku. Po koncu mandata pa bi lahko z njim tudi hitro pobegnil v Francijo, \u010de bi le imel dovolj \u010dasa za kratke postanke za zamenjavo konja \u2026 , pardon, \u2026 polnjenje baterije za 350 ‘konjev’.<\/p>\n
dezurni@styria-media.si<\/a><\/p>\n![\"DS](\"\/media\/img\/8e\/60\/52420a74ae3a78ab567d.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Maja lani smo izvedeli zanimivo novico, da ima francoski predsednik Emmanuel Macron o dolgem \u010dasu spet pravo francosko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":59355,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,19589,11596,19590,19591,82,1564,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-59354","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-ds","10":"tag-ds-automobiles","11":"tag-ds-n8","12":"tag-ds-no8","13":"tag-economic","14":"tag-ev","15":"tag-poslovni","16":"tag-poslovni-svet","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116409453941875908","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/59354","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=59354"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/59354\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/59355"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=59354"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=59354"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=59354"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"DS](\"\/media\/img\/66\/e1\/65c3db1816e4177d6489.jpeg\"\/)
<\/p>\n