{"id":59718,"date":"2026-04-15T21:28:12","date_gmt":"2026-04-15T21:28:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/59718\/"},"modified":"2026-04-15T21:28:12","modified_gmt":"2026-04-15T21:28:12","slug":"ob-ekstremnih-vremenskih-pojavih-grcija-pripravlja-nacrt-za-zascito-znamenitosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/59718\/","title":{"rendered":"Ob ekstremnih vremenskih pojavih Gr\u010dija pripravlja na\u010drt za za\u0161\u010dito znamenitosti"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Na
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa Akropoli v Atenah so zaradi vro\u010dinskih valov \u017ee omejile \u0161tevilo ur obiska. Foto: EPA<\/p>\n

Vse pogostej\u0161i ekstremni vremenski pojavi so gro\u017enja kulturnim znamenitostim, ki privabijo na sto tiso\u010de turistov. Zato je gr\u0161ko ministrstvo za kulturo na podlagi triletne \u0161tudije, ki so jo izvedle nekatere vodilne znanstvene ustanove v dr\u017eavi, opredelilo 19 arheolo\u0161kih znamenitosti, ki nujno potrebujejo za\u0161\u010dito pred okoljskimi gro\u017enjami. Do leta 2030 naj bi okrepili za\u0161\u010dito tudi nekaterih drugih.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Znanstveniki narodne univerze v Atenah so od leta 2022 do 2025 skupaj z nacionalno raziskovalno fundacijo preverjali preteklo in sedanje klimatsko in geolo\u0161ko stanje na omenjenih 19 najdi\u0161\u010dih z namenom ugotavljanja obstoje\u010de \u0161kode in ocene potencialne ranljivosti za ekstremno vremensko dogajanje v prihodnosti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vse
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVse pogostej\u0161i gozdni po\u017eari, vro\u010dinski valovi ter poplave v Gr\u010diji ogro\u017eajo \u0161tevilna arheolo\u0161ka najdi\u0161\u010da. Foto: Reuters<\/p>\n

Gr\u010dija je polna znamenitosti, ki jih je najti po vsej dr\u017eavi, dr\u017eavi pa prina\u0161ajo milijone evrov prihodkov od turizma. Marsikatera arheolo\u0161ka najdi\u0161\u010da so precej odro\u010dna, nahajajo se na pode\u017eelju, gr\u0161ke oblasti pa opozarjajo, da je treba izdelati na\u010drte v primeru potreb po mno\u017ei\u010dni evakuaciji turistov.<\/p>\n

Razmere so skrb vzbujajo\u010de<\/p>\n

Po\u017eari, na primer, pogosto ogro\u017eajo Olimpijo, rojstni kraj anti\u010dnih olimpijskih iger z znamenitim stadionom, sveti\u0161\u010dem in muzejema, ki po besedah \u017eupana ob\u010dine Olimpija Aristidesa Panagiotopoulosa zahteva “stalno budnost”. “Razmere so skrb vzbujajo\u010de, obmo\u010dje anti\u010dne Olimpije je obse\u017eno, z velikimi povr\u0161inami zelenja ter gosto, pogosto neurejeno, samoraslo vegetacijo,” je dejal.<\/p>\n

Med znamenitostmi, ki so jih opredelili kot potrebne dodatnih ukrepov za za\u0161\u010dito pred podnebnimi spremembami, je tudi anti\u010dno gledali\u0161\u010de v Delfih, kjer obstaja nevarnost skalnih podorov, prav tako sveti\u0161\u010de v Dionu ob vzno\u017eju gore Olimp, ki je poplavno ogro\u017eeno.<\/p>\n

Leta 2007 so gozdni po\u017eari v Olimpiji opusto\u0161ili naravno okolje okoli arheolo\u0161kega najdi\u0161\u010da in v \u0161ir\u0161i regiji Elida zahtevali ve\u010d kot 40 smrtnih \u017ertev. Panagiotis Lattas, vodja gozdnega gospodarstva v regiji Elida, je povedal, da so v zadnjih letih na tem obmo\u010dju izbruhnili veliki po\u017eari tudi v letih 2021, 2022 in 2024.<\/p>\n

Ve\u010d vegetacije, ve\u010dja nevarnost v primeru po\u017earov<\/p>\n

Po Lattasovih besedah so obilne padavine letos dodatno spodbudile rast vegetacije, ki jo bo treba pred sezono gozdnih po\u017earov odstraniti tako na urbanih kot kmetijskih obmo\u010djih. Letos bo vegetacija zaradi zelo velike koli\u010dine padavin (pribli\u017eno 40 odstotkov nad letnim povpre\u010djem) \u0161e posebej visoka, kar ob pri\u010dakovani vro\u010dini in su\u0161i poleti pomeni \u0161e posebno nevarnost, je dejal.<\/p>\n

Najbolj priljubljena arheolo\u0161ka znamenitost v Atenah ostaja atenska Akropola, kjer so oblasti zaradi vro\u010dinskih valov \u017ee omejile \u0161tevilo ur obiska. S tem so \u017eelele obiskovalce za\u0161\u010dititi pred ekstremno visokimi temperaturami v najbolj vro\u010dih urah dneva. Ker pa se pogostost naravnih nesre\u010d pove\u010duje, se porajajo zahteve po intenzivnej\u0161ih ukrepih.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Delfski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDelfski tolos \u2013 tudi v Delfih obstaja nevarnost skalnih podorov. Foto: EPA<\/p>\n

\u0160tevilnim najdbam grozi erozija<\/p>\n

Znanstveniki atenske univerze so poleg Olimpije, Delfov in Diona pregledali tudi arheolo\u0161ka najdi\u0161\u010da Brauron pri Atenah, Filipi na severovzhodu dr\u017eave, Mikene, Messene, Mistra ter tempelj Apolona Epikurijskega na Peloponezu, minojske pala\u010de, vklju\u010dno s Knososom, na Kreti, mesto Rodos, pa tudi otok Delos ter sveti\u0161\u010de Herajon na Samosu, ki jima grozi erozija.<\/p>\n

40 lokacij do leta 2030<\/p>\n

Projekt je vreden pribli\u017eno 20 milijonov evrov, financiran pa je bil z evropskimi in nacionalnimi sredstvi, Nacionalni observatorij v Atenah in raziskovalni center Demokritos pa sta zanj prispevala tudi raziskave glede vremena, gozdnih po\u017earov in odpornosti zgradb. Do leta 2030 \u017eelijo po besedah gr\u0161ke ministrice za kulturo Line Mendoni zajeti 40 lokacij.<\/p>\n

Lina Mendoni je opozorila, da ima Gr\u010dija izjemno visoko gostoto in \u0161iroko geografsko razporeditev znamenitosti na prostem, ki so nelo\u010dljivo povezane s pokrajino in izpostavljene temperaturnim nihanjem, pove\u010dani vlagi, mo\u010dnim padavinam in vetru. Kot je dejal marca na konferenci v Atenah, klimatske spremembe navadno ne ustvarjajo novih tveganj iz ni\u010d, pa\u010d pa pove\u010dujejo intenzivnost obstoje\u010dih.<\/p>\n

\u017dupan ob\u010dine Delfi Panagiotis Tagalis je dejal, da so skalni podori na cesti Amfisa-Livadija novembra 2024 povzro\u010dili resne te\u017eave pri dostopu do arheolo\u0161kega najdi\u0161\u010da in muzeja v Delfih, ne le za turiste, ampak tudi za prebivalce, zaposlene ter obiskovalce \u0161ir\u0161ega obmo\u010dja. Ministrstvo za kulturo je ob strminah nad najdi\u0161\u010dem namestilo za\u0161\u010ditne mre\u017ee, ob\u010dina pa o\u010distila bli\u017enjo pode\u017eelsko cesto, ki zdaj slu\u017ei kot nadomestna zasilna pot za manj\u0161a vozila.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sledi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSledi po\u017eara, ki je avgusta lani izbruhnil na obmo\u010dju Keratee, v bli\u017eini anti\u010dne Olimpije. Foto: EPA<\/p>\n

Kot navaja ministrstvo za kulturo, naj bi \u017ee letos na 21 lokacijah dobavili nove po\u017earne senzorje ter pripravili na\u010drte za po\u017earno varnost za ve\u010d kot 60 arheolo\u0161kih najdi\u0161\u010d.<\/p>\n

Po uradnih statisti\u010dnih podatkih je anti\u010dna Olimpija leta 2024 privabila ve\u010d kot 300.000 obiskovalcev. Knosos jih je imel ve\u010d kot milijon, Delfi pa ve\u010d kot 290.000. \u0160e pred dvajsetimi leti je bilo na zavarovanih obmo\u010djih povsem prepovedano urejati protipo\u017earne preseke, je dejala ministrica Mendoni in dodala: “Na sre\u010do se je miselnost danes spremenila.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na Akropoli v Atenah so zaradi vro\u010dinskih valov \u017ee omejile \u0161tevilo ur obiska. Foto: EPA Vse pogostej\u0161i ekstremni…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":59719,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[19701,19699,19702,6079,19700,416,37,38,64,63],"class_list":{"0":"post-59718","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-akropola","9":"tag-arheoloska-dediscina","10":"tag-delfi","11":"tag-grcija","12":"tag-grske-znamenitosti","13":"tag-olimpija","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-svet","17":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116410849951860987","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/59718","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=59718"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/59718\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/59719"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=59718"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=59718"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=59718"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}