Po novem bodo lahko po sistemu plug-in ali vti\u010dnic priklapljali tudi son\u010dne elektrarne ve\u010djih mo\u010di.<\/p>\n
Balkonske son\u010dne elektrarne so vse boj zanimiv produkt, ki gospodinjstvom omogo\u010da vsaj delno neodvisnost od cen elektri\u010dne energije na trgu. A pove\u010dano zanimanje za tovrstno delno samooskrbo se z veliko hitrostjo dogaja v Nem\u010diji, kjer rast priklju\u010devanja vti\u010dnih sistemov po \u0161tevilu celo presega obi\u010dajne stre\u0161ne sisteme.<\/p>\n
Do konca lanskega leta je bilo v Nem\u010diji registriranih \u017ee ve\u010d kot 1,2 milijona balkonskih oziroma vti\u010dnih son\u010dnih elektrarn. V primerjavi z letom pred tem so zabele\u017eili skoraj 65-odstotno rast. Zato so se pristojni odlo\u010dili, da name\u0161\u010danje vti\u010dnih son\u010dnih elektrarn \u0161e pospe\u0161ijo.<\/p>\n
\u0160e ve\u010d jih bo, rahljajo pravila<\/p>\n
Nova nem\u0161ka omre\u017ena norma odpira vrata bistveno ve\u010djim vti\u010dnim fotonapetostnim (PV) sistemom, ki jih je mogo\u010de namestiti in registrirati brez elektri\u010darja, poro\u010da PV Magazine.<\/p>\n
Za ve\u010djo dostopnost in samooskrbo uvajajo poenostavljen postopek, ki je do zdaj veljal le za male proizvodne sisteme z mo\u010djo do 800 W in z izhodno mo\u010djo razsmernika do 800 voltamperov, po novem pa bo veljal tudi za PV-sisteme z mo\u010djo nad 2000 W, sisteme z baterijskim shranjevanjem ali tiste, ki \u017eelijo prejemati nadomestilo, pri \u010demer lahko lastniki sistem sami opravijo registracijo prek posebnega obrazca.<\/p>\n
Prenovljeni okvir odpravlja formalne omejitve glede mo\u010di modulov, pri \u010demer bi po ocenah strokovnjakov lahko konfigurirali tudi sisteme do pribli\u017eno 10 kW, seveda upo\u0161tevajo\u010d nekatere omejitve.<\/p>\n
Ne glede na raz\u0161irjene mo\u017enosti vti\u010dnega priklopa mo\u010dnej\u0161ih sistemov\u00a0pa ostaja omejitev, da v omre\u017eje \u0161e vedno lahko oddajajo 800 W.<\/p>\n
Uporabniki bodo vti\u010dne sisteme z mo\u010djo pod 2000 W in brez baterije ter zahtevka za nadomestilo lahko registrirali zgolj v nem\u0161kem registru tr\u017enih podatkov in ne da bi o tem obvestili omre\u017eja. Ve\u010dji sistemi ali sistemi z baterijo pa morajo biti kljub temu prijavljeni tudi operaterju omre\u017eja, vendar po poenostavljenem postopku.<\/p>\n
Okvir omogo\u010da, da baterijski sistemi \u010drpajo energijo tako iz lastnega PV-sistema kot iz omre\u017eja, vendar morajo izpolnjevati varnostne zahteve, vklju\u010dno z za\u0161\u010dito pred preobremenitvijo in sprotnim nadzorom elektri\u010dnih omejitev v gospodinjstvu.<\/p>\n
Predstavniki industrije poudarjajo, da lahko tehnologije za dinami\u010dno upravljanje obremenitev in toplotno za\u0161\u010dito omogo\u010dijo bolj\u0161o izkori\u0161\u010denost sistema znotraj omejitve 800 VA, zlasti v kombinaciji z baterijskim hranilnikom.<\/p>\n
V Sloveniji jih ni niti 1000<\/p>\n
V Sloveniji po poenostavljenem postopku vti\u010dne son\u010dne elektrarne lahko priklju\u010dujemo od leta 2023, vendar smo jih po zadnjih podatkih, ki jih navaja portal gov.si, do konca lanskega leta priklju\u010dili le 936. Njihova skupna zmogljivost je 602,5 kW.<\/p>\n
Pri nas so omejitve ve\u010dje, saj je omejitve oddaje delovne mo\u010di 600 W. Uporabnik pa \u00a0mora o namestitvi obvestiti elektrodistributerja. Zakaj omejitev ni ve\u010dja, so za \u017durnal24\u00a0\u017ee lani pojasnili <\/a>na ministrstvu na okolje, podnebje in energijo.<\/p>\n Vra\u010dilna doba vsaj sedem let<\/p>\n Nalo\u017eba v balkonsko son\u010dno elektrarno je povezana tudi z vra\u010dilno dobo. Cene kompletov so precej razli\u010dne, za\u010dnejo se \u017ee pri 400 evrih in se\u017eejo krepko \u010dez 1000 evrov. \u010ce predpostavimo, da vti\u010dna son\u010dna elektrarna z mo\u010djo 600 W proizvede pribli\u017eno 700 kWh elektri\u010dne energije na leto, kar je pribli\u017eno 17 odstotkov letne porabe povpre\u010dnega gospodinjstva, in \u010de predpostavimo, da bi vso proizvedeno elektriko v gospodinjstvu tudi porabili, bi bil letni prihranek 120 evrov. Pribli\u017eno 800 evrov vredna nalo\u017eba bi se tako povrnila v nekaj manj kot sedmih letih.<\/p>\n \u010cas vra\u010dila se podalj\u0161a z vi\u0161jo nalo\u017ebo, hkrati se podalj\u0161a tudi, \u010de gospodinjstvo ne porabi vse iz vti\u010dne elektrarne proizvedene elektrike. Del, ki jo odda v omre\u017eje, je neodpla\u010den, hkrati pa se ne kompenzira tako kot pri net meteringu. Omenimo \u0161e, da za vti\u010dne son\u010dne elektrarne ni subvencij<\/a>.<\/p>\n Zaostajamo tudi na podro\u010dju OVE<\/p>\n