{"id":60576,"date":"2026-04-16T14:35:10","date_gmt":"2026-04-16T14:35:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/60576\/"},"modified":"2026-04-16T14:35:10","modified_gmt":"2026-04-16T14:35:10","slug":"gzs-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-razvoj-slovenije-ni-mogoce-razumeti-kot-zakon-za-bogate","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/60576\/","title":{"rendered":"GZS: Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogo\u010de razumeti kot zakon za bogate"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Generalna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGeneralna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal in glavni izvr\u0161ni direktor GZS-ja Mitja Goren\u0161\u010dek. Foto: Tadej Kreft, GZS<\/p>\n

Delodajalci so v skupni izjavi \u017ee v sredo odlo\u010dno podprle predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil t. i. tretji blok, stranke NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

“Tega zakona nikakor ni mogo\u010de razumeti kot zakon za bogate,” je v izjavi za javnost poudarila generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal in se odzvala na komentarje stranke Levica. S predlaganim zakonom se nikomur ni\u010desar ne jemlje, je dodala. V GZS-ju si prizadevajo predvsem za to, da bi bilo poslovno okolje v Sloveniji bolj predvidljivo, pregledno in primerljivo z ostalimi \u010dlanicami EU-ju.<\/p>\n

“Predlog je zelo jasno sporo\u010dilo, da s tem zakonom spreminjamo smer razvoja Slovenije, od dodatnega dav\u010dnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in dr\u017eavljanov,” je dodala. Po treh letih ve\u010dinoma dodatnih obremenitev ga vidi kot pravo osve\u017eitev.<\/p>\n

Razbremenitve v predlogu zakona so po prepri\u010danju GZS-ja nujne in pravo\u010dasne. “Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih utrpelo padce pri vseh pomembnih kazalcih. Nujno je, da Slovenija ta trend razvoja na\u0161ega gospodarstva obrne navzgor,” je opozorila Nahtigal.<\/p>\n

\u010ce bomo okrepili gospodarstvo, bomo v Sloveniji la\u017eje ohranjali javno zdravstvo, \u0161olstvo, vlaganje v infrastrukturo ter poskrbeli tudi za najstarej\u0161e in najranljivej\u0161e, je ponovila stali\u0161\u010de delodajalske strani.<\/p>\n

Med ukrepi v zakonu GZS posebej pozdravlja predlagano uvedbo kapice na socialne prispevke pri 7500 evrih bruto, saj da gre pri t. i. socialni kapici za preizku\u0161en ukrep, ki ga imata \u017ee dve tretjini dr\u017eav srednje in vzhodne Evrope. Bi pa \u017eeleli na GZS-ju do leta 2030 kapico postopno zni\u017eati na 6000 evrov.<\/p>\n

Kot pozitivno vidijo tudi predlagane spremembe ureditve t. i. normiranih espejev in uvedbo mikro espejev. Ta ureditev je smiselna predvsem za dolo\u010dene poklice in obrtnike, v nadaljevanju pa bo potrebna celovita prenova statusa normiranca, je dejala Nahtigal. Moramo pa biti pri tem po njenih besedah zelo pozorni, da ne bo nadome\u0161\u010danja rednih zaposlitev s samozaposlitvijo.<\/p>\n

Pozdravljajo tudi predlog glede mo\u017enosti prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, saj da s tem dodatno spodbujamo starej\u0161e, ki \u017eelijo in lahko delajo dlje ter pomagamo podjetjem pri zagotavljanju prepotrebne delovne sile. Je pa treba paziti, da s tem ne bomo ustvarili prevelike razlike med dohodki mladih in starej\u0161ih zaposlenih, je opozorila.<\/p>\n

Zni\u017eanje DDV-ja na energente GZS razume bolj kot protikrizni ukrep, smiselno se jim zdi tudi zni\u017eanje DDV-ja na dolo\u010dene prehranske izdelke, pri \u010demer bi se bilo smiselno za to odlo\u010diti, ko se bodo res dvignile cene hrane nad razumno raven, in temeljito premisliti, za kak\u0161no \u0161tevilo izdelkov bi davek zni\u017eali.<\/p>\n

Obravnava zakona na ESS-ju je preuranjena<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tDelodajalci soglasno podpirajo interventni razvojni zakon. Levica: To je zakon za bogate.<\/a><\/p>\n

Glavni izvr\u0161ni direktor GZS-ja Mitja Goren\u0161\u010dek je medtem poudaril, da za GZS glede tega, ali naj gre tudi poslanski predlog zakona skozi obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ni dileme.<\/p>\n

“Vse pomembne teme, ki prina\u0161ajo spremembe v slovensko dru\u017ebo, morajo biti dele\u017ene obravnave na ESS-ju,” je pod\u010drtal. ESS oz. njegovi \u010dlani po Goren\u0161\u010dkovih besedah tako pri\u010dakujejo, da bodo \u0161le vse zakonske spremembe, ki se dotikajo standarda zaposlenih in dr\u017eavljanov Slovenije, skozi sito socialnih partnerjev.<\/p>\n

Ob tem je pripomnil, da se mu zdi obravnava \u017ee na petkovi seji ESS-ju preuranjena. Dr\u017eavni zbor niti \u0161e ni do konca konstituiran, socialni partnerji uradnega predloga zakona, ki je vlo\u017een po rednem postopku, \u0161e niso prejeli, prav tako \u0161e ni opredelitve vlade do njega. Zato se boji, da bo razprava v petek nekoliko okrnjena.<\/p>\n

Predlagal bo, da se uradna obravnava prestavi, a sindikalna stran po njegovih besedah vztraja pri takoj\u0161nji obravnavi. Tak\u0161no hitenje ga presene\u010da, v njem pa vidi znak strahu in negotovosti.<\/p>\n

Za posledico bi to lahko imelo slab\u0161o kakovost same obravnave. Bo pa predvidoma v petek v vsakem primeru na sejo ESS-ja pri\u0161el prvopodpisani pod predlog Janez Cigler Kralj in ESS-ju predstavil namene predlagateljev ter naslednje korake.<\/p>\n

ZDS socialne partnerje poziva k spremembi odnosa do gospodarstva<\/p>\n

Zdru\u017eenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je pred petkovo izredno sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) opozorilo na vse bolj o\u010ditne posledice energetske in gospodarske krize ter padanje konkuren\u010dnosti slovenskega gospodarstva, ki se po njihovih navedbah vse bolj odra\u017eajo tudi v blaginji zaposlenih.<\/p>\n

Ker bo osrednja tema seje predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, v ZDS-ju socialne partnerje pozivajo k spremembi odnosa do gospodarstva. Poudarjajo, da je le zdravo in uspe\u0161no gospodarstvo temelj socialne dr\u017eave in ne zgolj vir prora\u010dunskih prihodkov.<\/p>\n

Predlog interventnega zakona v ZDS-ju ocenjujejo kot premik v pravo smer, saj prina\u0161a manj administrativnih bremen, ni\u017eje obremenitve dela ter ve\u010d predvidljivosti in konkuren\u010dnosti. Ob tem opozarjajo, da zakon ne odpira vseh klju\u010dnih vpra\u0161anj, kot so absentizem, minimalna pla\u010da, razbremenitev stro\u0161kov dela in hitrej\u0161e zaposlovanje tujih delavcev.<\/p>\n

Glede predloga interventnega zakona o dolgotrajni oskrbi v ZDS-ju podpirajo za\u010dasno stabilizacijo sistema, a le ob jasnih, merljivih in \u010dasovno omejenih re\u0161itvah ter brez vzpostavljanja trajnih finan\u010dnih obveznosti za delodajalce.<\/p>\n

Slovenski tehnolo\u0161ki forum pozdravlja mo\u017enost uvedbe socialne kapice <\/p>\n

Slovenski tehnolo\u0161ki forum, zdru\u017eenje visokotehnolo\u0161kih podjetij, ki nastopajo na globalnem trgu, podpira spremembe, ki bodo dav\u010dni sistem v Sloveniji naredile bolj konkuren\u010den, tako z vidika zaposlenih kot podjetij. Pri tem pa so v sporo\u010dilu za javnost spomnili na svoje stali\u0161\u010de, da se je treba kakr\u0161nih koli dav\u010dnih sprememb lotiti celovito in s strate\u0161kim premislekom. Pri tem mislijo tako na spremembe stopenj obdav\u010ditve kot na poenostavitev preve\u010d zapletenega in administrativno zahtevnega in dragega dav\u010dnega sistema.<\/p>\n

“V predvolilnem \u010dasu se je ve\u010dina politi\u010dnih strank strinjala, da so nujni \u010dimprej\u0161nji ukrepi pri razbremenjevanju pla\u010d srednjega razreda, zato je predlog za uvedbo zgornje meje prispevkov za vse zavezance ali, kot se omenja, razvojna kapica, korak v pravo smer. Ne smemo pa ostati samo pri tem, ko govorimo o razbremenitvi pla\u010d,” je v lu\u010di predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije t. i. tretjega politi\u010dnega bloka zapisala direktorica foruma Barbara Kranjc.<\/p>\n

Kapice na socialne prispevke v zdru\u017eenju ne vidijo kot kaprico, ampak kot enega od odlo\u010dilnih dejavnikov za ohranjanje obstoje\u010dih oziroma ustvarjanje novih delovnih mest, ki so gonilo razvoja, inovativnosti, znanja in ve\u010dje produktivnosti ter izbolj\u0161anja privla\u010dnosti Slovenije za strokovnjake in talentirane mlade od doma in iz tujine.<\/p>\n

Ocenjujejo pa, da predlagana meja kapice pri 7500 evrih bruto pla\u010de razbremenjuje predvsem mened\u017eersko raven, velika ve\u010dina prejemkov in\u017eenirjev, razvojnikov in podobnih poklicev pa tega ne bo ob\u010dutila.<\/p>\n

Zavzemajo se tudi za bolj razvojno naravnan sistem dohodnine. Trenutni namre\u010d progresivno obdav\u010duje delo in manj kapital ter premo\u017eenje, so navedli. Po njihovem prepri\u010danju je treba trenutne dohodninske razrede posodobiti, in sicer odpraviti najvi\u0161jega, ostale stopnje pa zni\u017eati. Pri tem se zavzemajo za redno usklajevanje oz. indeksiranje zneskov meja dohodninskih razredov ter splo\u0161ne dohodninske olaj\u0161ave do vi\u0161ine, ki pokriva minimalne \u017eivljenjske stro\u0161ke.<\/p>\n

Pri samostojnih podjetnikih z normiranimi stro\u0161ki, t. i. normirancih, so poudarili, da spremembe sistema v zadnjih letih niso celostno obravnavale vseh slabosti in anomalij, ki so se pokazale skozi leta. Ena tak\u0161ni je nujnost primerljive in pravi\u010dnej\u0161e dav\u010dne obravnave vseh oblik dela po na\u010delu vsako delo \u0161teje. Spremembe v smeri progresivne obdav\u010ditve t. i. normirancev gredo v pravo smer, \u0161e vedno pa se zavzemajo za poglobljen premislek in celostno prenovo tega sistema.<\/p>\n

Ob tem znova poudarjajo zahtevo za uvedbo obvezne javne objave letnih poro\u010dil oz. izkazov poslovanja v registru Ajpesa tudi za fizi\u010dne osebe, ki opravljajo dejavnost in se odlo\u010dijo za vstop v sistem normiranih odhodkov, podobno kot to velja za druge pravne osebe.
Med slabostmi slovenskega dav\u010dnega sistema poleg omenjenih obremenitev vi\u0161jih oz. visokih pla\u010d omenjajo \u0161e sistem davka od dohodkov pravnih oseb, ki ob \u0161tevilnih izjemah in olaj\u0161avah dejansko privede do precej ni\u017ejih efektivnih dav\u010dnih stopenj. Ne dovolj u\u010dinkovit se jim zdi tudi sistem pobiranja DDV-ja, obdav\u010devanje nepremi\u010dnin pa prenizko.<\/p>\n

Kot prvi cilj sprememb vidijo pregleden in razumljiv dav\u010dni sistem, ki se ne bo stalno spreminjal in ki bo tudi z vidika vodenja in nadzora enostaven in stro\u0161kovno vzdr\u017een.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"GZS
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGZS bi socialno kapico uvedel pri 6000 evrih bruto pla\u010de. Foto: Shutterstock<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tZdru\u017eenje ob\u010din \u017eeli tudi interventne ukrepe za ob\u010dine<\/p>\n

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je obravnavalo tudi predsedstvo Zdru\u017eenja ob\u010din Slovenije, ki meni, da bi morali interventne ukrepe pripraviti tudi za ob\u010dine.
Trenutno dolo\u010dena povpre\u010dnina za leto 2026 je po njihovih navedbah prenizka in ne odra\u017ea dejanskih stro\u0161kov izvajanja zakonsko dolo\u010denih nalog ob\u010din, kar je aktualna situacija \u0161e poslab\u0161ala.<\/p>\n

Poudarili so, da je zadostna vi\u0161ina povpre\u010dnine nujni pogoj za finan\u010dno stabilnost ob\u010din, nemoteno izvajanje javnih slu\u017eb ter tudi ohranjanje investicijske aktivnosti v lokalnih skupnostih. Ob tem pa so napovedali, da bo zdru\u017eenje pristojnim predlagalo ustrezen dvig povpre\u010dnine za drugo polovico leta 2026 in za prihodnje leto. Predlog za dvig povpre\u010dnine bodo posredovali vladi in DZ-ju.<\/p>\n

Obravnavali so tudi predloge za vklju\u010ditev v koalicijsko pogodbo za obdobje 2026-2030, ki se ve\u017eejo na nadaljnji razvoj lokalne samouprave. V predsedstvu zdru\u017eenja ob\u010din so izpostavili potrebo po samostojnem resorju za kohezijo, regionalni razvoj in lokalno samoupravo, kot tudi zagotovitvi realnega financiranja ob\u010din tako, da se povpre\u010dnina dolo\u010da na podlagi dejanskega izra\u010duna stro\u0161kov, ob\u010dinam pa se zagotovi ustrezno financiranje vseh novih nalog, ki so nanje prenesene.<\/p>\n

Prav tako \u017eelijo, da se zagotovi dolgoro\u010dno in predvidljivo financiranje investicij v javno infrastrukturo, krepitev kadrovskih zmogljivosti, poenostavitev postopkov in zmanj\u0161evanje administrativnih bremen, procese decentralizacije in regionalnega razvoja pa naj se nadaljuje, in sicer predvsem z aktivnostmi na podro\u010dju uvedbe pokrajin.<\/p>\n

\u010clani predsedstva zdru\u017eenja so razpravljali tudi o predlogu zakona o dostopnosti in uporabi pla\u010dilnih sredstev in predlogu sprememb zakona, ki ureja lekarni\u0161ko dejavnost, so \u0161e sporo\u010dili.<\/p>\n

Kaj bi uvedel razvojni zakon?<\/p>\n

Cilj predloga zakona je po navedbah njegovih avtorjev interventno zni\u017eati dav\u010dno obremenitev na podro\u010dju dohodnine, prispevkov in DDV-ja za temeljne dobrine, zmanj\u0161ati administrativne obremenitve na podro\u010dju malega podjetni\u0161tva in sobodajalstva ter izbolj\u0161ati dostopnost storitev v javnem zdravstvenem sistemu.<\/p>\n

Predlog razvojnega zakona med drugim predvideva zni\u017eanje DDV-ja na pet odstotkov za 15 osnovnih \u017eivil in za brezglutenska \u017eivila ter za\u010dasno, za obdobje devetih mesecev, zni\u017eanje DDV-ja na 9,5 odstotka za elektri\u010dno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.<\/p>\n

Na podro\u010dju normiranih podjetnikov predlog dolo\u010da zgornjo mejo vstopa v sistem za polne normirance pri 150.000 evrih letnih prihodkov. Dav\u010dna stopnja bi zna\u0161ala 20 odstotkov, normirani odhodki pa bi se priznavali progresivno, z uvedbo stopni\u010daste progresije priznanih normiranih odhodkov.<\/p>\n

Med predlaganimi ukrepi je tudi ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, popoldanski espeji in dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci ter ukinitev tega prispevka za upokojence. Med ukrepi sta \u0161e mo\u017enost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti, uvedba mikro espeja in za\u010dasna neuporaba novega zakona o gostinstvu do konca leto\u0161njega leta.
Uvedba mikro espeja predvideva ni\u017eje prispevke za samozaposlene in kmete s prihodki do vi\u0161ine bruto minimalne pla\u010de, to je pribli\u017eno 18.000 evrov letnih prihodkov. Namesto zdaj\u0161njih okoli 650 evrov mese\u010dnih prispevkov bi ti pla\u010devali 250 evrov.<\/p>\n

Mo\u017enost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti je predvidena tako, da se pogodba o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev prekine, nato pa se lahko sklene nova pogodba o zaposlitvi.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal in glavni izvr\u0161ni direktor GZS-ja Mitja Goren\u0161\u010dek. Foto: Tadej Kreft, GZS Delodajalci so…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":60577,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[19939,19938,11525,32,35,31,34,36,37,38,19538,33],"class_list":{"0":"post-60576","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-davcna-razbremenitev","9":"tag-ess","10":"tag-gzs","11":"tag-headlines","12":"tag-najpomembnejse-novice","13":"tag-news","14":"tag-novice","15":"tag-osrednje-novice","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-socialna-kapica","19":"tag-top-stories"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116414888272272761","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/60576","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=60576"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/60576\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/60577"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=60576"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=60576"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=60576"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}