{"id":60745,"date":"2026-04-16T17:36:10","date_gmt":"2026-04-16T17:36:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/60745\/"},"modified":"2026-04-16T17:36:10","modified_gmt":"2026-04-16T17:36:10","slug":"prvi-semafor-invazivnosti-okrasnih-rastlin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/60745\/","title":{"rendered":"Prvi semafor invazivnosti okrasnih rastlin"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Rozga.
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRozga. Foto: Zavod za varstvo narave, obmo\u010dna enota Kranj<\/p>\n

Tujerodne invazivne rastline predstavljajo vse ve\u010dji problem tudi za na\u0161e okolje in naravo, saj je njihovo nenadzorovano \u0161irjenje lahko povezano tudi z dolgoro\u010dnimi posledicami. Med invazivnimi rastlinami so tudi okrasne, tujerodne rastline, ki se z vrtov in drugih javnih zasaditev nenadzorovano \u0161irijo v naravo, v gozdove in ob vodotoke, kjer povzro\u010dajo \u0161kodo naravi in gospodarstvu, lahko pa vplivajo tudi na zdravje ljudi. Zato si tudi na\u0161a dr\u017eava prizadeva za ve\u010dje prepoznavanje in zmanj\u0161evanje posledic tujerodnih okrasnih invazivk.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Strokovnjaki z razli\u010dnih podro\u010dij, tudi predstavniki ob\u010din in ministrstev, so soglasno izdelali prvi Semafor invazivnosti okrasnih rastlin, ki predstavlja sistemski okvir razvr\u0161\u010danja rastlin, obenem pa je dragocen pripomo\u010dek pri njihovi prepoznavi. Prav ve\u010dja ozave\u0161\u010denost, prepoznavanje invazivnih okrasnih rastlin, odgovorna izbira in odgovorno odlaganje so bili vodilo strokovnjakov, ki so na podlagi analize 300 najbolj prodajanih okrasnih rastlin pripravili oceno tveganja invazivnosti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tInvazivnim okrasnim rastlinam, pravi izbiri in odgovornemu odlaganju je bil namenjen tokratni Studio ob 17.00 na Prvem programu Radia Slovenija. Poslu\u0161ate ga lahko spodaj.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\u010crni seznam so dolgo usklajevali<\/p>\n

Sonja Rozman, vodja kranjske obmo\u010dne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, pojasnjuje, da so na semaforju trije seznami: \u010drni seznam invazivnih tujerodnih rastlin, oran\u017eni seznam invazivnih tujerodnih rastlin in beli seznam priporo\u010denih okrasnih rastlin. \u010crni in oran\u017eni seznam je pet mesecev usklajevalo 215 strokovnjakov. Na \u010drnem seznamu je dvanajst invazivnih okrasnih rastlin. Med njimi so \u0161tevilne znane in priljubljene, ki so se uporabljale, in se \u0161e danes, za zasaditve, okrasne vrtove, \u017eive meje, tudi javne zasaditve. Med njimi so lovorikovec, ameri\u0161ki javor, Thunbergov \u010de\u0161min, pavlovnija, sivi dren, bambusi, octovec. Rastline s \u010drnega seznama so odsvetovane, ne pa prepovedane.<\/p>\n

\u010crni seznam pa dopolnjujejo tudi invazivke pelinolistna ambrozija, kanadska in orja\u0161ka zlata rozga, enoletna suholetnica. Evropska zakonodaja, poudarja Sonja Rozman, pa \u017ee prepoveduje tujerodne invazivne vrste, med njimi znane papagaj\u010dke. Kot zanimivost, japonski dresnik, danes najbolj invazivna vrsta, je bila v devetnajstem stoletju najbolj priljubljena. “Novega japonskega dresnika si res ne \u017eelimo,” poudarja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Lovorikovec.
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLovorikovec. Foto: Zavoda za varstvo narave, obmo\u010dna enota Kranj<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tTudi priljubljeni lovorikovec je invazivna rastlina<\/p>\n

Semafor invazivnih okrasnih rastlin je del projekta LIFE OrnamentalIAS, ki bo potekal do oktobra 2029, vreden je 7,8 milijona evrov, neposredno pa ga sofinancira Evropska unija. Strokovnjaki, ki so soglasno oblikovali \u010drni seznam invazivnih tujerodnih rastlin, upajo, da bo preventivno prepoznavanje tlakovalo pot k odgovornim odlo\u010ditvam pri izbiri okrasnih rastlin.<\/p>\n

“Izbira priporo\u010denih okrasnih rastlin na belem seznamu je velika, potrebno pa bo novo zavedanje in prilagajanje izbire okrasnih rastlin v skrbi za naravo in okolje,” je prepri\u010dan direktor Arboretuma Vol\u010dji Potok Matja\u017e Mastnak, kjer so \u017ee za\u010deli zasajati prve serije zimzelenih listavcev. Te bi lahko uporabljali za oblikovanje \u017eivih mej in bi bili mo\u017ena zamenjava za lovorikovec. Lovorikovec, trpe\u017een in priljubljen na doma\u010dih vrtovih, je tudi invazivna okrasna rastlina. Hitro raste, vzgoja je enostavna, lovorikovci so pogosta izbira za \u017eivo mejo. V spremenjenih, toplej\u0161ih zimah lovorikovec zlahka prezimi. Mastnak pa opozarja, da so ga pti\u010di \u017ee prenesli v naravo, tudi v gozd. \u010ce se bo tam raz\u0161iril, bo to velika motnja za naravo, saj je simbioti\u010den z bukovim gozdom.<\/p>\n

Okrasne invazivne rastline so dejstvo, njihova zamenjava s priporo\u010denimi rastlinami pa preventivni ukrep. Temu se bodo morali prilagoditi tudi krajinski arhitekti, arhitekti in drugi strokovnjaki. Andrej Strgar, poobla\u0161\u010deni projektant Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije za podro\u010dje krajinske arhitekture in urbanizma, se zaveda, da so strokovnjaki pred novimi izzivi. Na\u010drtovanje in urejanje zasebnih in javnih povr\u0161in se bosta morala prilagoditi tudi podnebnim spremembam. Zdaj bodo morale biti zasaditve vzdr\u017ene in trajnostne, tak\u0161ne, da se bodo vzdr\u017eevale same. “Invazivne rastline, pa so lahko \u0161e tako lepe, lahko povzro\u010dajo spremembe v naravnem okolju, kar je slabo. Na\u0161a sre\u010da pa je, da imamo dovolj \u017elahtniteljev, vedno se pojavijo nove rastline, tako da lahko najdemo zamenjavo,” pojasnjuje Strgar.<\/p>\n

Z neodgovornim odlaganjem se nenadzorovano \u0161irijo<\/p>\n

V projektu sodelujejo tudi mestne ob\u010dine Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje ter ob\u010dine Bohinj, Roga\u0161ka Slatina, Sevnica, \u0160kofja Loka, \u0160tore, Dobrna, Vojnik in Tr\u017ei\u010d. “Sodelovanje ob\u010din v projektu je zelo pomembno, saj imajo v rokah \u0161karje in platno pri zasaditvah in ureditvah javnih povr\u0161in,” poudarja Andrej Strgar. “Krajinski arhitektki pa bomo morali uporabljati semafor invazivnih okrasnih rastlin in \u0161e dodatno ozave\u0161\u010dati naro\u010dnike, saj lahko z drugimi, priporo\u010denimi, rastlinami pri zasaditvah dose\u017eemo enak u\u010dinek. Naro\u010dniki so razli\u010dni, imajo razli\u010dne ideje in \u017eelje, treba pa jih bo strokovno in z znanjem prepri\u010dati, da je neodgovorna izbira lahko povezana tudi z dolgoro\u010dno okoljsko \u0161kodo.”<\/p>\n

Okrasne invazivne rastline pa se lahko z neodgovornim odlaganjem nenadzorovano \u0161irijo tudi na kmetijskih povr\u0161inah, v gozdovih. Tudi odlaganje zelenega odreza je odgovornost vsakega posameznika.<\/p>\n

Igor \u0160kerbot, specialist za vrtnarstvo in poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje poudarja, da se invazivne rastline kljub ukrepom lahko nenadzorovano razra\u0161\u010dajo in kmetijskim gospodarstvom pri pridelavi rastlin povzro\u010dajo dodatne stro\u0161ke. Teh za zdaj \u0161e ni mogo\u010de oceniti, a povzro\u010dena \u0161koda je vsekakor velika, saj je odstranjevanje zahtevno in dolgotrajno. Zato je semafor invazivnosti okrasnih rastlin pomemben pri zasaditvi okrasnih invazivk z vrtov in drugih povr\u0161in na kmetijske povr\u0161ine.<\/p>\n

Tudi na tem podro\u010dju strokovnjake, kmetijske svetovalce \u010daka zahtevno delo pri preventivi in obve\u0161\u010danju. “\u010cakajo nas novi izzivi, saj delamo z naravo in v naravi. Kmete bo treba obogatiti z ustrezno informacijo o omejevanju \u0161irjenja in pravilnem odlaganju, saj bo druga\u010de lahko nastala dolgoro\u010dna \u0161koda. V kmetijstvu je to tek na dolge proge, povezan z znanjem in izku\u0161njami, tudi z energijo, saj gre za strokovne odlo\u010ditve in za dobro vseh nas, narave, tudi gozdnih in kmetijskih povr\u0161in,” ugotavlja \u0160kerbot.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Metuljnik.
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMetuljnik. Foto: Zavoda za varstvo narave, obmo\u010dna enota Kranj<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tProjekt poteka na trinajstih pilotnih obmo\u010djih v dr\u017eavi<\/p>\n

EU je za projekt LIFE OrnamentalIAS namenil 60 odstotkov denarja, petino ministrstvo za naravne vire in prostor, prav toliko pa je tudi zagotovilo 10 partnerjev. Sodelujeta tudi dva partnerja iz Hrva\u0161ke. Zelo pomembna je izmenjava izku\u0161enj med Slovenijo in Hrva\u0161ko. Projekt poteka na trinajstih pilotnih obmo\u010djih v dr\u017eavi. Z zmanj\u0161anjem povr\u0161in z okrasnimi invazivkami bi radi izbolj\u0161ali ve\u010d kot 100 hektarov \u017eivljenjskih prostorov rastlin in \u017eivali na obmo\u010djih Nature 2000.<\/p>\n

Podlaga za projekt je bilo izvajanje Evropske uredbe o prepre\u010devanju in vnosu \u0161irjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki jo morajo uresni\u010devati vse dr\u017eave \u010dlanice. “Dolo\u010diti smo morali pot vnosa okrasnih rastlin, ki je bila prepoznana kot najve\u010dja gro\u017enja vnosa novih vrst v Slovenijo, zato so se tudi odlo\u010dili za ta projekt. Prepri\u010dani smo, da bodo strokovni izsledki projekta LIfe OrnamentalIAS primerni tudi za \u0161ir\u0161o predstavitev v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah. Evropska uredba o prepre\u010devanju vnosa in \u0161irjenja tujerodnih invazivnih vrst ima izvedbene uredbe, na dve leti pa se sprejemajo tudi uredbe, ki dopolnjujejo seznam invazivnih tujerodnih vrst znotraj EU-ja. Trenutno je na seznamu ve\u010d kot 100 vrst. Nekatere okrasne rastline so \u017ee prepovedane: dresniki, veliki pajesen, \u017elezava nedotika in papagaj\u010dki. Ta seznam se bo dopolnjeval, morda tudi z vrstami z na\u0161ega \u010drnega seznama. Mi smo zdaj na stopnji priporo\u010dil, v prihodnje pa se lahko zgodi, da bodo nekatere invazivne vrste na nacionalnem seznamu tudi prepovedane. Zdaj so klju\u010dni preventivni ukrepi, pomembni za zajezitev nenadzorovanega \u0161irjenja,” je trenutne razmere opisala Sonja Rozman, vodja obmo\u010dne enote Zavoda za varstvo narave v Kranju.<\/p>\n

Projektna skupina Urejamo parke in vrtove brez invazivk pripravlja tudi navodila za pravilno ravnanje z morebitnimi invazivnimi okrasnimi rastlinami in Kodeks ravnanja z okrasnimi rastlinami, ki bo pridelovalce, prodajalce in kupce rastlin, na\u010drtovalce vrtov ter druge dele\u017enike spodbujal in usmerjal k trajnostnemu razvoju na podro\u010dju hortikulture.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Rozga. Foto: Zavod za varstvo narave, obmo\u010dna enota Kranj Tujerodne invazivne rastline predstavljajo vse ve\u010dji problem tudi za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":60746,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[7491,7128,19988,19987,59,61,17384,19989,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-60745","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-invazivne-rastline","9":"tag-lovorikovec","10":"tag-okrasne-rastline","11":"tag-projekt-life-ornamentalias","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-sajenje","15":"tag-semafor","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116415599994199690","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/60745","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=60745"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/60745\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/60746"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=60745"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=60745"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=60745"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}