![\"Novinarska](\"\/media\/img\/2d\/ef\/8f16e3671ec927c28e29.png\"\/)
<\/p>\nStar\u0161i, ki so pred tem vztrajno zavra\u010dali cepljenje otroka, nalepke o cepljenju pridobili \u010dez mejo.<\/p>\n
Slovenski pediatri v zadnjih letih opa\u017eajo, da nekateri star\u0161i hodijo na cepljenje v Avstrijo k dolo\u010deni osebi oziroma k dolo\u010denemu zdravniku\u00a0in imajo vse nalepke, da so otroka cepili, \u010deprav ga niso.<\/p>\n
“Gre pravzaprav za enega zdravnika in eno osebo, za katerega ime in priimek pediatri vemo, vendar\u00a0tega,\u00a0ali je bila nalepka kupljena ali ne, ne moremo dokazati. Ta zdravnik nalepi\u00a0nalepko v na\u0161o cepilno knji\u017eico, se podpi\u0161e, da \u017eig,\u00a0da datum,” pove pediatrinja\u00a0iz Zdravstvenega doma Ljubljana Alenka Rus.<\/p>\n
“Imam nekaj primerov v svoji ambulanti\u00a0in\u00a0na moje vpra\u0161anje,\u00a0zakaj pravzaprav so se star\u0161i odlo\u010dili za cepljenje v Avstriji, ker pravzaprav pri nas bi bili cepljeni z enakim cepivom in to bi bilo zastonj, so mi rekli, da je to zato, ker je ta gospod zdravnik tudi homeopat in on ob tem cepljenju predpi\u0161e ali pa doda \u0161e neka homeopatska zdravila, ki delujejo na na\u010din, da zmanj\u0161ajo stranske u\u010dinke tega cepljenja.”<\/p>\n
Potrdilo pred odhodom v vrtec<\/p>\n
Cepljenje proti o\u0161picam, mumpsu in rde\u010dkam je pogoj\u00a0pogoj za vklju\u010ditev v javne vrtce, razen v redkih medicinskih primerih. Potrdilo iz tujine ne zado\u0161\u010da \u2013\u00a0\u00a0o cepljenju se morajo namre\u010d strinjati tudi v slovenskem zdravstvenem sistemu.\u00a0<\/p>\n
V dvomih, ali so bili otroci res cepljeni \u010dez mejo, so nekateri pediatri predlagali dolo\u010danje protiteles. Star\u0161i so to mo\u017enost odklonili, pediatri pa so zavrnili izdajo potrdil. Po mnenju njihove\u00a0pravne slu\u017ebe namre\u010d tega niso dol\u017eni storiti za\u00a0cepljenje, ki ga niso opravili sam, pojasni pediatrinja.\u00a0<\/p>\n
“Seveda, obstajajo\u00a0na\u010dini, kajti po cepljenju se lahko ugotavlja pa\u010d \u0161tevilo protiteles, ampak vendarle, ugotavljanje protiteles je spet na neki na\u010din invaziven poseg. Potreben je namre\u010d odvzem krvi. Nekateri kolegi, jaz moram re\u010di, da tega star\u0161em \u0161e nisem predlagala, so\u00a0to predlagali,\u00a0ker je seveda ta debata\u00a0vro\u010da med nami pediatri, vendar star\u0161i\u00a0 to absolutno zavra\u010dajo,”\u00a0je povedala pediatrinja.\u00a0<\/p>\n
<\/p>\n
Novinarska konferenca na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje<\/p>\n
V. L.<\/p>\n
“Ali to cepljenje velja ali ne, enako vpra\u0161anje lahko postavimo, ali velja za nekoga, ki je bil cepljen v Nem\u010diji, pa se je preselil k nam. To cepljenje seveda velja. Zdaj, ali to cepljenje iz Avstrije velja ali ne, je seveda stvar debate. Mi tega ne moremo preveriti, ne moremo dokazati. Star\u0161i trdijo, da je otrok bil cepljen. Lahko jim naka\u017eemo, lahko jim re\u010demo, glejte,\u00a0ne vem, ali je otrok zares za\u0161\u010diten, ampak to je pa tudi vse, kar lahko naredimo.”<\/p>\n
Slovenska zdravni\u0161ka se je obrnila na avstrijsko, vendar zaman, omenjeni pediater iz avstrijskega Gradca namre\u010d ni \u010dlan tamkaj\u0161njega zdravni\u0161kega zdru\u017eenja, kar pomeni, da nimajo vpliva, je \u0161e pojasnila Alenka Rus. “Vsekakor ni v redu in vsekakor smo pediatri zelo pozorni na\u00a0take otroke, ker vendarle tudi vsak diagnostika v primeru bolezni mora iti v neko drugo smer, \u010de\u00a0ti\u00a0pravzaprav\u00a0ve\u0161, ali je ta otrok zares za\u0161\u010diten ali ne,” je povedala.<\/p>\n
Dolga tradicija<\/p>\n
V Sloveniji se lahko pohvalimo, da ima na\u0161 nacionalni program cepljenja \u017ee dolgo tradicijo, saj so bila \u0161tevilna cepljenja, zlasti za otroke, omogo\u010dena v 60. letih prej\u0161njega stoletja. “Sistemati\u010dno cepljenje skozi ve\u010d desetletij je omogo\u010dilo, da se pri nas nekatere nalezljive bolezni, kot so otro\u0161ka paraliza, davica, rde\u010dke, mumps in oku\u017ebe s Hib, ne pojavljajo ve\u010d, nekatere pa redko \u2013 denimo tetanus pri starej\u0161ih necepljenih odraslih in posami\u010dni primeri o\u0161pic,”\u00a0je na dana\u0161nji novinarski konferenci pred leto\u0161njim\u00a0svetovnim\u00a0in evropskim\u00a0tednom\u00a0cepljenja, ki obele\u017eujemo v drugi polovici aprila, poudarila\u00a0Dr. Marta Grgi\u010d Vitek, epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ).<\/p>\n
\u017de dolga leta je na voljo in priporo\u010dljivo cepljenje vseh odraslih proti davici in tetanusu na vsakih 10 let, celotni populaciji pa je omogo\u010deno tudi brezpla\u010dno cepljenje proti gripi. V zadnjih letih se je program raz\u0161iril z mo\u017enostjo cepljenja nose\u010dnic proti gripi, oslovskem ka\u0161lju in respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV). Program omogo\u010da tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za odrasle, ki so rojeni od leta 1970 do 1983, za starej\u0161e od 65 let in kroni\u010dne bolnike pa tudi cepljenje proti pnevmokoknim oku\u017ebam.<\/p>\n
To je leto\u0161nja novost<\/p>\n
Leto\u0161nja novost programa pa je, da bodo dojen\u010dki do 6. meseca starosti prejeli za\u0161\u010dito proti RSV z dolgo delujo\u010dimi monoklonskimi protitelesi, in sicer bodo dojen\u010dki, rojeni med sezono RSV prejeli za\u0161\u010dito v porodni\u0161nici ob odpustu, rojeni izven sezone pa bodo za\u0161\u010dito prejeli pri pediatru ob za\u010detku prve sezone RSV.<\/p>\n
Cepljenje ima posebno vlogo pri za\u0161\u010diti dojen\u010dkov in majhnih otrok, ki so zaradi nezrelega imunskega sistema najbolj ranljivi.\u00a0“Cepljenje jih namre\u010d za\u0161\u010diti \u017ee pred\u00a0oku\u017ebo samo\u00a0ali pa\u00a0pred te\u017ejim\u00a0potekom bolezni. Za\u0161\u010diti jih na prefinjen in varen na\u010din vnaprej\u0161nje priprave\u00a0imunskega sistema, kako naj odreagira ob stiku z dolo\u010denim povzro\u010diteljem. Tako lahko telo nevarnost hitreje prepozna,\u00a0pravo\u010dasno reagira in pripravi ustrezno obrambo,”\u00a0je ob tem povedala pediatrinja.<\/p>\n
Po njenem\u00a0star\u0161i\u00a0pediatrom v glavnem zaupajo glede informacij o cepljenju. “Mi tudi razumemo star\u0161evske dvome in oklevanja,\u00a0a na\u0161 cilj je podati jasno informacijo \u2013 cepljenje ostaja eno najbolj varnih in u\u010dinkovitih za\u0161\u010dit za otroke.\u00a0Zato bi moralo biti cepljenje standard in ne privilegij prav za vse otroke tega sveta,\u201d je jasna aktualna pediatrinja leta.<\/p>\n
Cepljenje v nose\u010dnosti<\/p>\n
Za za\u0161\u010dito pred nekaterimi oku\u017ebami v prvih mesecih dojen\u010dkovega \u017eivljenja, ko je najbolj ranljiv in sam \u0161e ne more biti cepljen, lahko poskrbi \u017ee nose\u010dnica. V nose\u010dnosti se priporo\u010da cepljenje proti oslovskemu ka\u0161lju, gripi in respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV). Cepljenje je varno in u\u010dinkovito.<\/p>\n
“S cepljenjem nose\u010dnica razvije protitelesa, ki se preko posteljice in kasneje tudi z materinim mlekom prena\u0161ajo na otroka ter ga \u0161\u010ditijo v prvih, najbolj ranljivih mesecih \u017eivljenja. Oku\u017ebe, kot so RSV, oslovski ka\u0161elj in gripa, lahko pri dojen\u010dkih povzro\u010dijo hude zaplete, pri nose\u010dnicah pa je potek bolezni lahko huj\u0161i, zato cepljenje pomembno zmanj\u0161uje obolevnost in celo umrljivost. Cepiva so ne\u017eiva, ne morejo povzro\u010diti oku\u017ebe ali po\u0161kodbe ploda, ne\u017eeleni u\u010dinki pa so ve\u010dinoma blagi in prehodni,”\u00a0je pojasnil Miha Lu\u010dkovnik, ginekolog in\u00a0vodja Oddelka za intenzivno perinatalno medicino v Univerzitetnem klini\u010dnem centru Ljubljana.<\/p>\n
V Sloveniji je razmeroma dobra precepljenost z obveznimi cepljenji, slab\u0161a s priporo\u010denimi cepljenji otrok in najslab\u0161a s priporo\u010denimi cepljenji odraslih. “V odrasli dobi tistim, ki so bili popolno cepljeni kot otroci, dolo\u010dena cepljenja samo priporo\u010damo in pravzaprav niso obvezna,”\u00a0\u00a0je pojasnila Nena Kop\u010davar Gu\u010dek, dru\u017einska zdravnica z Zdravstvenega doma Ljubljana. Gre za cepljenje proti davici, tetanusu, KME, oslovskemu ka\u0161lju, gripi itd. Prav tako se priporo\u010dajo dolo\u010dena cepljenja in za\u0161\u010dita v primeru potovanj na endemska podro\u010dja.<\/p>\n
![\"Cepljenje](\"\/media\/img\/6e\/70\/4dc9de2a0bd1363365f3.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Dru\u017einska zdravnica je dodala, ima tudi pri odraslih najve\u010dji vpliv na odlo\u010danje o cepljenju mnenje osebnega izbranega zdravnika. “Zanimivost, ki jo opa\u017eamo pri cepljenjih odrasle populacije, je vpliv motivacije na pripravljenost za cepljenje. Pri cepljenjih in za\u0161\u010dito z zdravili zaradi turizma opa\u017eamo, da so posamezniki precej brezskrbni \u2013 ne povpra\u0161ujejo po sestavi cepiva, po stranskih u\u010dinkih ali po \u0161tevilu posameznikov, ki so \u017ee prejeli to cepivo. V primerjavi s cepljenjem proti gripi, covidu-19 itd., kjer so skepsa, dvomi, vpra\u0161anja in odziv na cepljenja zelo druga\u010dni,” je ponazorila Kop\u010davar Gu\u010dek.\u00a0<\/p>\n
Vodja centra za geriatri\u010dno medicino Gregor Venin\u0161ek je izpostavil tudi pomembnost cepljenja za starej\u0161e, saj njihov imunski sistem slabi in so bolj izpostavljeni oku\u017ebam. “\u010ce gledamo skupnost, v kateri \u017eivimo, vemo, da \u010de se bomo precepili, jo bo skupnost odnesla dosti bolje,” je poudaril. Dodal je, da cepljenje proti gripi lahko pomembno zmanj\u0161a obolevnost, \u0161tevilo obiskov pri osebnem zdravniku ali na urgenci ter zmanj\u0161a \u0161tevilo hospitalizacij in smrti.<\/p>\n