{"id":61098,"date":"2026-04-17T03:50:17","date_gmt":"2026-04-17T03:50:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/61098\/"},"modified":"2026-04-17T03:50:17","modified_gmt":"2026-04-17T03:50:17","slug":"cirque-du-soleil-bo-v-stozicah-ocaral-vec-deset-tisoc-ljudi-video","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/61098\/","title":{"rendered":"Cirque du Soleil bo v Sto\u017eicah o\u010daral ve\u010d deset tiso\u010d ljudi (VIDEO)"},"content":{"rendered":"

Ljubljana bo te dni \u017eivela v ritmu enega najve\u010djih sodobnih cirku\u0161kih imen na svetu. V Sto\u017eice prihaja sloviti Cirque du Soleil s predstavo OVO (jajce po portugalsko), barvito in akrobatsko razko\u0161no zgodbo, postavljeno v fantazijski svet \u017eu\u017eelk. Premiera bo \u017ee nocoj, nato pa bodo umetniki ob\u010dinstvo v prestolnici navdu\u0161evali \u0161e tri dni zapored. Veliko vstopnic je \u017ee po\u0161lo, zanimanje pa je, kot pravijo organizatorji, dobro.<\/p>\n

Akrobati so \u017ee v mestu. Nekateri so nastanjeni v hotelih, drugi v apartmajih in zasebnih namestitvah, vsi pa imajo isto nalogo,\u00a0da s telesno natan\u010dnostjo, dih jemajo\u010dimi to\u010dkami in domiselno zgodbo o\u010darajo ve\u010ddesettiso\u010dglavo slovensko ob\u010dinstvo. Njihovo \u017eivljenje je nomadsko, tempo pa zahteven. Ekipa predstave OVO je na poti skoraj vse leto in vsak teden odpotuje na novo lokacijo.<\/p>\n

Fantazijski svet \u017eu\u017eelk<\/p>\n

Predstava, ki jo bodo med 16. in 19. aprilom uprizarjali v Areni Sto\u017eice, je posebna \u017ee zaradi svoje zasnove. Gre za edino predstavo Cirque du Soleil, ki jo sestavljajo izklju\u010dno liki iz sveta \u017eu\u017eelk. Vstop v ta pove\u010dani, igrivi in nekoliko skrivnostni ekosistem pomeni sre\u010danje s svetom, kjer \u017eu\u017eelke delajo, jedo, lezejo, letajo, se igrajo, borijo in zaljubljajo. V sredi\u0161\u010du zgodbe je nenadni prihod tujca v \u017eivahno skupnost, kjer mu pogled obstane na \u010dudoviti pikapolonici.<\/p>\n

Prav ta ljubezenska nit daje predstavi dodatno toplino. Pikapolonica je opisana kot \u017eivahna, polna \u017eivljenja in tihih pri\u010dakovanj, da se bo zgodilo nekaj lepega. Popotnik Muha pa neprestano bren\u010di, i\u0161\u010de pozornost in je poln samozavesti, skoraj baha\u0161tva. Ko jo prvi\u010d zagleda, je o\u010daran. Nad celotno skupnostjo bdi Mojster Flipo, modri, nekoliko ekscentri\u010dni vodja \u017eu\u017eeljega sveta, ki je med svojimi bitji spo\u0161tovan in priljubljen.<\/p>\n

\"To<\/p>\n

To je edina predstava, ki jo sestavljajo izklju\u010dno predstavniki \u017eu\u017eel\u010dje dru\u017eine in pripoveduje zgodbo o enem dnevu v njihovem \u017eivljenju. FOTO: Miro Majcen<\/p>\n

Sto ljudi, 25 dr\u017eav, en sam oder<\/p>\n

Za odrsko \u010darovnijo stoji velika mednarodna ekipa. Produkcija \u0161teje pribli\u017eno 100 ljudi iz 25 dr\u017eav, na odru pa nastopa 53 umetnikov. Ve\u010d kot polovico ekipe predstavljajo nastopajo\u010di, preostali so tehniki in organizacijsko osebje. Skupina od mesta do mesta potuje z 21 polpriklopniki, v katerih ne preva\u017eajo le kulis, temve\u010d skoraj celoten potujo\u010di svet: velik oder, telovadnico v zaodrju, akrobatsko opremo, garderobe, pisarne, kuhinjo ter celo pralne in su\u0161ilne stroje.<\/p>\n

\"Predstava<\/p>\n

Predstava se za\u010dne z ogromnim jajcem na odru, \u0161irokim 8,5 metra in visokim 7 metrov. FOTO: Press<\/p>\n

OVO sicer ni nova predstava, a ostaja \u017eiva in se ves \u010das spreminja. Prvi\u010d so jo uprizorili leta 2009 v Montrealu, doma\u010dem mestu Cirque du Soleil, odtlej pa z njo gostujejo \u017ee 17 let. V tem \u010dasu je do\u017eivela ve\u010d sprememb, nazadnje leta 2024, ko so jo precej prenovili. Tokrat v Ljubljano prihaja v osve\u017eeni, tehni\u010dno nadgrajeni razli\u010dici z novimi prizori in \u0161e mo\u010dnej\u0161im akrobatskim poudarkom.<\/p>\n

\"Za<\/p>\n

Za gledalce je Ovo vznemirljiv vstop v barvit ekosistem, poln \u017eivljenja, kjer \u017eu\u017eelke delajo, jedo, lezejo, letajo, se igrajo, se borijo in i\u0161\u010dejo ljubezen z akrobatskim\u00a0gibanjem.\u00a0FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Kostumi, ki ne posnemajo, ampak prikli\u010dejo ob\u010dutek<\/p>\n

Pod predstavo se podpisuje brazilska re\u017eiserka in koreografinja Deborah Colker, pomemben pe\u010dat pa ji daje tudi vizualna podoba kostumografinje Liz Vandal. Ta ima, kot sama pravi, s svetom \u017eu\u017eelk posebno vez. \u00bb\u017du\u017eelke so me vedno navdu\u0161evale,\u00ab je povedala. \u00bbKo sem bila otrok, sem okoli sadnega drevja po vrtu polagala kamenje in jih redno dvigovala, da sem opazovala \u017eu\u017eelke, ki so pod njimi na\u0161le zavetje. Bo\u017eala sem gosenice in spustila metulje v hi\u0161o. Ko sem izvedela, da je OVO navdihnjen z \u017eu\u017eelkami, sem takoj vedela, da imam popolno prilo\u017enost, da s svojimi kostumi po\u010dastim ta veli\u010dastni svet.\u00ab<\/p>\n

Njeni kostumi niso dobesedne kopije \u017eu\u017eelk, ampak bolj umetni\u0161ki prevodi njihovega sveta. To je bil, kot priznava, tudi eden najve\u010djih izzivov. \u00bbPrvi izziv je bil najti na\u010din, kako prikazati \u017eu\u017eelke, ne da bi posnemala njihovo dejansko anatomijo,\u00ab pojasnjuje. \u00bbRe\u0161itev je bila povezati se s tistim ob\u010dutkom, ko si, saj veste, o\u010di v o\u010di s pajkom, \u0161\u010durkom ali metuljem.\u00ab Tako je nastal vizualni jezik, v katerem se prepletajo futuristi\u010dni superjunaki, renesan\u010dni oklepi, segmentirane \u0161koljke, \u010dipke in materiali s kovinskim sijajem.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Posebno pozornost je posvetila teksturam in gibljivosti kostumov. Nekateri deli so trdni kot oklep, drugi mehki in skoraj organski. Pri cvr\u010dkih je bil vsak za\u010detni kostum rezultat pribli\u017eno 75 ur dela, saj je moral biti hkrati trden, raztegljiv in dovolj lahek za akrobacije. \u00bbSkupaj smo razvili tehnike gubanja tkanin, da bi ustvarili tridimenzionalne mi\u0161ice, volumne in \u0161koljke. Rezultat je nekak\u0161no organsko origami,\u00ab je pojasnila.<\/p>\n

\u2022 Za ponovno odprtje leta 2024 so zgradili povsem nov oder in novo akrobatsko strukturo.<\/p>\n

\u2022 Plezalna stena meri 19,5 metra v \u0161irino in 9 metrov v vi\u0161ino. Prekriva jo 13 velikih listov, ki jih med predstavo posami\u010dno upravljajo in spreminjajo njihove vzorce.<\/p>\n

\u2022 Veliko napihljivo jajce na za\u010detku predstave meri 8,5 metra v \u0161irino in 6 metrov v vi\u0161ino.<\/p>\n

\u2022 Akrobatska struktura je name\u0161\u010dena 14 metrov nad tlemi in tehta ve\u010d kot 1000 kilogramov.<\/p>\n

Glasba v \u017eivo in olimpijka na odru<\/p>\n

Velik del vzdu\u0161ja soustvarja tudi glasba v \u017eivo. Sedem\u010dlanska glasbena zasedba spremlja predstavo, glasbeno podobo pa je ustvaril Berna Ceppas, ki je zdru\u017eil zvoke bossa nove in sambe s funkom in elektronsko glasbo. Kot bi pri\u010dakovali od brazilskega avtorja, ima glasba tudi veliko tolkal. Ceppas je v partituro vklju\u010dil celo prave zvoke \u017eu\u017eelk, ki jih je vzor\u010dil in zdru\u017eil z instrumenti, posameznim likom pa namenil tudi njihove glasbene teme.<\/p>\n

Na odru nastopa tudi znano ime iz \u0161portnega sveta. Del zasedbe je Nansy Damianova, kanadska umetni\u0161ka gimnasti\u010darka, ki je Kanado zastopala na poletnih olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu. To je \u0161e en dokaz, kako visoko raven telesne pripravljenosti zahteva ta produkcija.<\/p>\n

\"\u200bCirque<\/p>\n

\u200bCirque du Soleil Entertainment Group je najve\u010dje podjetje na podro\u010dju zabavne industrije. FOTO: Press<\/p>\n

Veliko jajce, listi in oder visoko nad tlemi<\/p>\n

Scenografijo je zasnoval Gringo Cardia, ki je navdih iskal v strukturah, kakr\u0161ne \u017eu\u017eelke ustvarjajo v svojih gnezdih in kolonijah. \u017de za\u010detek predstave je zgovoren: na odru se pojavi ogromno jajce, simbol rojstva, prihoda in novega za\u010detka. Tudi sicer v predstavi skoraj ni\u010d ni strogo ravno ali pravilno. Tako kot v naravi so tudi elementi scenografije ukrivljeni, nepravilni, organski. To velja celo za trampolin, ki zaradi svoje oblike predstavlja \u0161e dodaten izziv za nastopajo\u010de.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Press<\/p>\n

Svetovni fenomen, ki se vra\u010da v Slovenijo<\/p>\n

Cirque du Soleil je sicer \u017ee dolgo ve\u010d kot le cirkus. Kanadska skupina, ustanovljena leta 1984, je v desetletjih postala globalni fenomen. Njihove predstave si je doslej ogledalo ve\u010d kot 378 milijonov ljudi na \u0161estih celinah in v 86 dr\u017eavah sveta. Pod okriljem podjetja deluje ve\u010d kot 4000 zaposlenih, med njimi pribli\u017eno 1200 umetnikov iz 80 dr\u017eav. Poleg odrskih spektaklov ustvarjajo \u0161e multimedijske produkcije, posebne dogodke in razli\u010dne poglobljene izku\u0161nje, njihovo vodilo pa ostaja isto: s kreativnostjo in umetnostjo pozitivno vplivati na ljudi, skupnosti in svet okoli sebe.<\/p>\n

V Ljubljani bodo gostovali od \u010detrtka do nedelje, z eno posebnostjo: v soboto sta na programu dve predstavi. Ta ritem je za ekipo povsem obi\u010dajen. Ne glede na velikost mesta praviloma povsod gostujejo \u0161tiri dni, nato pa se \u017ee ob nedeljah ali ponedeljkih premaknejo naprej, v novo dr\u017eavo, novo dvorano, novo ob\u010dinstvo.<\/p>\n

Urnik predstav v Areni Sto\u017eice je naslednji: v \u010detrtek, 16. aprila, ob 19.30, v petek, 17. aprila, ob 19.30, v soboto, 18. aprila, ob 16.00 in 20.00 ter v nedeljo, 19. aprila, ob 13.00.<\/p>\n

Vstopnice so \u0161e na voljo.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ljubljana bo te dni \u017eivela v ritmu enega najve\u010djih sodobnih cirku\u0161kih imen na svetu. V Sto\u017eice prihaja sloviti…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":61099,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[20086,20087,5887,124,1390,62,37,58,60,38,921],"class_list":{"0":"post-61098","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-akrobati","9":"tag-cirkus","10":"tag-cirque-du-soleil","11":"tag-ljubljana","12":"tag-predstava","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-stozice"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116418014321623391","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61098","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=61098"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61098\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61099"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=61098"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=61098"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=61098"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}