Ko je Microsoft prvi\u010d predstavil funkcijo Windows Recall, ki s pomo\u010djo umetne inteligence zajema posnetke zaslona skoraj vseh uporabni\u0161kih aktivnosti, je funkcija naletela na ostre kritike. Strokovnjaki so jo ozna\u010dili za varnostno tveganje in resen poseg v zasebnost. Po enoletni zamudi in prenovi sistema se Recall ponovno soo\u010da s podobnimi pomisleki.<\/p>\n
Nova vpra\u0161anja je odprl varnostni raziskovalec Alexander Hagenah, ki je razvil orodje TotalRecall Reloaded. Gre za nadgradnjo prej\u0161njega orodja, s katerim je \u017ee opozoril na pomanjkljivosti prve razli\u010dice Recalla. Nova razli\u010dica omogo\u010da pridobivanje in prikaz podatkov, ki jih funkcija Recall bele\u017ei.<\/p>\n
Microsoft je prenovo Recalla utemeljil na varnostnih izbolj\u0161avah. Podatki so shranjeni v za\u0161\u010ditenem okolju, dostop pa je mogo\u010d le z avtentikacijo prek sistema Windows Hello, ki vklju\u010duje prepoznavo obraza ali prstni odtis. Poleg tega podjetje uporablja izolirano varnostno okolje na osnovi virtualizacije, ki naj bi prepre\u010devalo dostop zlonamerni programski opremi.<\/p>\n
Po navedbah Microsofta naj bi tak\u0161na arhitektura prepre\u010devala scenarije, v katerih bi zlonamerna koda izkoristila uporabni\u0161ko prijavo za dostop do podatkov. Vendar Hagenah trdi, da za\u0161\u010dita ni popolna. Po njegovih ugotovitvah orodje TotalRecall Reloaded lahko deluje v ozadju in spro\u017ei zahtevo za avtentikacijo, nato pa po uspe\u0161ni prijavi pridobi vse podatke, ki jih je Recall zabele\u017eil.<\/p>\n
Recall ne shranjuje zgolj posnetkov zaslona, temve\u010d tudi besedilo, ki se pojavi na zaslonu, elektronsko po\u0161to, dokumente, zgodovino brskanja in druge ob\u010dutljive informacije. Prav ta obseg podatkov pove\u010duje potencialno tveganje.<\/p>\n
Microsoft se z ugotovitvami ne strinja. Podjetje trdi, da opisani na\u010din delovanja ne predstavlja ranljivosti, temve\u010d je skladen z na\u010drtovano arhitekturo sistema. Po njihovih besedah so v funkcijo vgrajeni za\u0161\u010ditni mehanizmi, kot so \u010dasovne omejitve in za\u0161\u010dita pred ponavljajo\u010dimi zahtevami, ki omejujejo morebitne zlorabe.<\/p>\n
Hagenah temu oporeka in trdi, da je mogo\u010de te omejitve zaobiti. Po njegovem mnenju je klju\u010dna te\u017eava v tem, da se de\u0161ifrirani podatki iz varovanega okolja posredujejo procesom, ki niso ustrezno za\u0161\u010diteni. S tem naj bi se varnostna meja dejansko zaklju\u010dila prezgodaj.<\/p>\n
Dodatna te\u017eava je v tem, da lahko orodje pridobi tudi najnovej\u0161e shranjene posnetke zaslona brez dodatne avtentikacije ali celo izbri\u0161e celotno zgodovino zajemov. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi podobne funkcionalnosti lahko izvajala tudi druga zlonamerna programska oprema, ne glede na obstoj Recalla.<\/p>\n
Microsoft poudarja, da tak\u0161ne mo\u017enosti izhajajo iz same zasnove operacijskega sistema Windows, kjer imajo procesi dolo\u010deno stopnjo fleksibilnosti, ki je sicer legitimna, vendar lahko predstavlja tveganje.<\/p>\n
Kljub kritikam pa strokovnjaki priznavajo, da je Microsoft z zadnjo prenovo Recalla naredil pomemben napredek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko je Microsoft prvi\u010d predstavil funkcijo Windows Recall, ki s pomo\u010djo umetne inteligence zajema posnetke zaslona skoraj vseh…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":61238,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[1445,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-61237","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-microsoft","9":"tag-si","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenia","12":"tag-slovenija","13":"tag-slovenscina","14":"tag-technology","15":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116418761514244175","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61237","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=61237"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61237\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61238"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=61237"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=61237"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=61237"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}