![\"Blagoslov](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Wide-Blagoslov_Mirna_Pec_1-400.webp.webp\")
<\/p>\n
Nova sezona<\/p>\n
Prvi pomladni kilometri na motorju: zakaj so prav ti lahko najnevarnej\u0161i <\/p>\n
<\/a><\/p>\n
\u00bbDejstvo je, da so denimo motoristi ve\u010dino nesre\u010d, v katerih so bili udele\u017eeni, povzro\u010dili sami. Lanske poletne mesece pa so poleg gostej\u0161ega prometa zaznamovale tudi vi\u0161je temperature, ki dokazano pove\u010dajo tveganje za nesre\u010de za 12 do 20 odstotkov. K temu prispevajo \u0161e utrujenost, nezbranost in \u017eal pogosta prisotnost alkohola,\u00ab so nam o tej temi takrat povedali pri agenciji za varnost prometa, pri kateri so se varnosti udele\u017eencev v prometu na dveh kolesih zato letos posvetili \u0161e toliko bolj.<\/p>\n
A ko smo tako mislili, da slab\u0161e ne more biti ve\u010d, so nas prve tri mesece leto\u0161njega leta vedno znova \u00bbudarjala\u00ab \u0161e pogostej\u0161a poro\u010dila o nadaljnjih smrtnih \u017ertvah v cestnem prometu, v katerem je tako letos do konca marca, torej v prvi \u010detrtini leta, umrlo \u017ee 20 udele\u017eencev, kar je kar enajst ve\u010d kot v enakem obdobju lani! Pri \u010demer je za te tri mesece \u0161e te\u017eje poiskati kakr\u0161ne koli interpretacije, \u0161e ve\u010d, letos sta denimo umrla \u017ee tudi dva uporabnika elektri\u010dnega skiroja (eden aprila, zato v omenjeno statistiko ni vklju\u010den), med katerimi lani smrtnih \u017ertev ni bilo, pa se \u00bbsezona\u00ab tovrstnih prevoznih sredstev \u0161e niti dobro za\u010dela ni. Kakor koli, obeti so slabi in le upamo lahko, da bo v prihajajo\u010dem obdobju bolje, kar pa se seveda ne bo zgodilo kar samo po sebi. No, bolj optimisti\u010dni pa smo lahko glede stanja prometne varnosti v Evropski uniji nasploh, saj prvi neuradni podatki za lansko leto, v nasprotju z izjemno negativnimi slovenskimi, ka\u017eejo pozitivne rezultate.<\/p>\n
Najvarnej\u0161e vedno znova iste dr\u017eave<\/p>\n
Preliminarni podatki evropske komisije namre\u010d razkrivajo, da je leta 2025 na evropskih cestah umrlo 19.400 ljudi, kar pomeni triodstotno zni\u017eanje v primerjavi z letom 2024 oziroma 580 manj umrlih. Glede na pove\u010danje \u0161tevila vozil na cestah EU in prevo\u017eenih kilometrov gre torej za pomemben dose\u017eek. \u00bbVarnost na cestah je skupna odgovornost. Stalno zmanj\u0161evanje \u0161tevila smrtnih \u017ertev na cestah po Evropski uniji ka\u017ee, da na\u0161a skupna prizadevanja prina\u0161ajo rezultate. Vendar je vsako \u017eivljenje, izgubljeno na na\u0161ih cestah, eno preve\u010d. Okrepiti moramo sodelovanje z dr\u017eavami \u010dlanicami, industrijo in uporabniki cest, da bodo na\u0161e ceste varnej\u0161e in da bo Evropa trdno na poti k doseganju cilja: ni\u010d smrtnih \u017ertev na cestah do leta 2050,\u00ab je ob tem povedal evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Cicikostas.<\/p>\n
Seveda pa skrbi ne predstavljajo le smrtne \u017ertve, temve\u010d tudi hudo po\u0161kodovani udele\u017eenci cestnega prometa, ki jih je kar pribli\u017eno pet na vsakega umrlega. To pomeni, da vsako leto v EU v prometnih nesre\u010dah utrpi hude po\u0161kodbe okoli 100.000 ljudi.<\/p>\n
No, \u0161e pred letom 2050 bo pri\u0161lo leto 2030, za katero si je EU leta 2018 postavila cilj prepoloviti \u0161tevilo smrtnih \u017ertev in hudih po\u0161kodb v prometu, pri tem pa \u017ee tr\u010dimo ob kruto realnost, ki pravi, da ve\u010dina dr\u017eav \u010dlanic \u0161e ni na poti k doseganju tega cilja. Na podlagi \u017ee omenjenih preliminarnih in ponekod \u0161e nepopolnih podatkov so tako trenutno na dobri poti, da do leta dose\u017eejo cilj 50-odstotnega zmanj\u0161anja \u0161tevila smrtnih \u017ertev v prometu, le Belgija, Bolgarija, Danska, Poljska in Romunija, pri \u010demer pa kljub napredku slednja (lani v prometu 68 smrtnih \u017ertev na milijon prebivalcev) skupaj z Bolgarijo (71) in Hrva\u0161ko (67) \u0161e naprej ugotavlja eno najvi\u0161jih stopenj smrtnosti v dr\u017eavah EU. \u010ce tem dodamo \u0161e Islandijo, Norve\u0161ko in \u0160vico, je Slovenija natanko na sredini, lanskih 44 smrtnih \u017ertev na milijon prebivalcev pa hkrati predstavlja to\u010dno eno ve\u010d od evropskega povpre\u010dja.<\/p>\n
![\"Image:](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/Orig-profimedia-0005083482-1000.webp.webp\")
<\/p>\n
Za primerjavo: predlani smo bili z 32 smrtnimi \u017ertvami na milijon prebivalcev \u017ee globoko pod takratnim povpre\u010djem (45), lansko 37-odstotno poslab\u0161anje pa je bilo eno najve\u010djih v EU sploh, saj je bilo slab\u0161e le \u0161e Malti (kar 75-odstotno). Najizrazitej\u0161a zmanj\u0161anja \u0161tevila smrtnih \u017ertev na milijon prebivalcev so med letoma 2024 in 2025 medtem imeli v Estoniji (38-odstotno) in Gr\u010diji (22-odstotno), \u010de spet pogledamo zgolj \u0161tevilke za lansko leto, pa lahko ugotovimo, da so imeli najvarnej\u0161e ceste tudi v letu 2025, tako kot \u017ee v preteklih letih, na \u0160vedskem (20 mrtvih na milijon prebivalcev ali ve\u010d kot pol manj kot pri nas) in Danskem (23); \u010de se ozremo \u0161e \u010dez meje EU, pa so podobno varne tudi ceste na Norve\u0161kem (20 mrtvih na milijon prebivalcev), Islandiji (21) in v \u0160vici (23).<\/p>\n
Ve\u010dina \u017ertev mo\u0161kih<\/p>\n
\u0160e enkrat dodajmo, da so vsi omenjeni podatki preliminarni in da bo kon\u010dne in uradne evropska komisija objavila jeseni, saj zbiranje in preverjanje podatkov za toliko dr\u017eav pa\u010d vzame kar nekaj \u010dasa. Zato so tako \u0161ele pred dnevi objavili tudi nekatere podrobnej\u0161e rezultate za leto 2024, ki so pokazali veliko zanimivega. Denimo, da so najnevarnej\u0161e v Evropi \u0161e naprej pode\u017eelske ceste, saj se na njih zgodi 53 odstotkov vseh smrtnih prometnih nesre\u010d, medtem ko je na avtocestah tak\u0161nih le osem odstotkov, v mestih pa 38. Ko smo \u017ee v mestih, pa dodajmo \u0161e, da tam ranljivi udele\u017eenci v prometu, med katere \u0161tejemo pe\u0161ce, kolesarje ter uporabnike motornih dvokoles in naprav za osebno mobilnost (elektri\u010dni skiroji \u2026), predstavljajo kar 70 odstotkov vseh smrtnih \u017ertev, pri \u010demer se smrtni izidi na urbanih obmo\u010djih ve\u010dinoma zgodijo v prometnih nesre\u010dah, v katere so vklju\u010deni avtomobili in tovorna vozila.<\/p>\n
Seveda pa skrbi ne predstavljajo le smrtne \u017ertve, temve\u010d tudi hudo po\u0161kodovani udele\u017eenci cestnega prometa, ki jih je kar pribli\u017eno pet na vsakega umrlega. To pomeni, da vsako leto v EU v prometnih nesre\u010dah utrpi hude po\u0161kodbe okoli 100.000 ljudi.<\/p>\n
Na splo\u0161no najve\u010d smrtnih \u017ertev sicer predstavljajo vozniki in potniki v avtomobilih, in sicer kar 44 odstotkov vseh, uporabniki motornih dvokoles (motorji in mopedi) 21 odstotkov, pe\u0161ci 18, kolesarji pa devet odstotkov. \u010ceprav naprave za osebno mobilnost medtem predstavljajo le odstotek celote, se je \u0161tevilo smrtnih \u017ertev, povezanih s temi napravami, pri katerih gre ve\u010dinoma za elektri\u010dne skiroje, med letoma 2021 in 2024 ob\u010dutno pove\u010dalo. In \u010de smrtne \u017ertve v prometu razdelimo \u0161e glede na spol in starost, ugotovimo, da mo\u0161ki (77 odstotkov) mo\u010dno presegajo dele\u017e \u017eensk (23), vse ve\u010djo skrb pa predstavlja nesorazmerno visok dele\u017e umrlih mladih (od 18 do 24 let) in starej\u0161ih (65 let in ve\u010d) \u2013 zlasti med pe\u0161ci in kolesarji.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko smo ob koncu lanskega leta in za\u010detku leto\u0161njega se\u0161tevali \u0161tevilke smrtnih \u017ertev v prometu za leto 2025…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":61240,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[65,66,422,2693,5386,828,37,60,38,20126,20127],"class_list":{"0":"post-61239","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-europe","9":"tag-evropa","10":"tag-evropska-unija","11":"tag-kronika","12":"tag-prometna-varnost","13":"tag-prometne-nesrece","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-smrtne-nesrece","18":"tag-smrtne-zrtve-v-prometu"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116418769463305904","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61239","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=61239"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/61239\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61240"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=61239"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=61239"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=61239"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}